Slovenščina v na avstrijskem Koroškem spet zapostavljena; tokrat v učnih načrtih

0
380
Celovec (Foto: Wikipedija)

Pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem so ta mesec predstavile nov učni načrt z urnikom za osnovne šole, ki ne predvideva enakega števila ur pouka nemščine in slovenščine. Stranka slovenske manjšine Enotna lista poudarja, da gre za kršitev zakona o manjšinskem šolstvu za Koroško ter poziva k spremembam, pri katerih bi sodelovali tudi Slovenci.

V urniku sta sicer prvič ločeno navedena obvezna predmeta nemščina in slovenščina, ki se posledično ločeno ocenjujeta, česar doslej ni bilo. Kot je v sporočilu za javnost ta teden ocenila Enotna lista (EL), je to napredek in pozitiven znak glede enakopravne zastopanosti obeh jezikov.

A, kot opozarja stranka, je od šolskega leta 2023/2024 dalje za nemščino predvidenih od štiri do šest ur pouka tedensko, za slovenščino pa od tri do štiri ure. To pomeni, da bo vodstvo posamezne šole odločilo, ali bo pouk obeh jezikov potekal v enakem obsegu. EL ocenjuje, da predlog novega urnika krši zakon o manjšinskem šolstvu za Koroško, ki določa, da mora ves dvojezični pouk potekati v enakem obsegu v obeh jezikih.

Presenetljivo in nesprejemljivo je po mnenju EL tudi, da v snovanje učnega načrta niso bili vključeni predstavniki krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Predsednik EL Gabriel Hribar je zato pozval deželne oblasti, pristojne za izobraževanje, naj pripravijo učni načrt, ki bo v skladu z zakonom enakovredno vključeval oba deželna jezika ter v pripravljanje sprememb vključijo tudi organizacije slovenske skupnosti.

Predsednik ene od njih, Bernard Sadovnik iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), je pozval avstrijskega ministra za šolstvo Martina Polaschka, naj čim prej omogoči pogovore s predstavniki slovenske manjšine, da bi skupaj pripravili nujno potrebno spremembo zakona o manjšinskih šolah in zakona o zasebnih šolah.

Kot je pojasnil v sporočilu za javnost, je treba s spremembami med drugim zagotoviti vzpostavitev osnovnega šolstva, ohranitev in širitev malih dvojezičnih osnovnih šol ter ponudbo izobraževalnih možnosti zunaj avtohtonega območja manjšine, na primer na Dunaju.

Sadovnik zahteva zakonsko pravico do dvojezičnega in večjezičnega varstva otrok od prvega leta starosti v skladu s 7. členom avstrijske državne pogodbe in evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih, odpravo kršitev zakonodaje pri učnih načrtih in izboljšanje standardov kakovosti. Poudarja tudi, da je nemudoma treba sprejeti ukrepe za zagotovitev dvojezičnega in večjezičnega izobraževanja na vseh ravneh izobraževanja – od vrtca do univerze – ter usposobiti zadostno število vzgojiteljic in vzgojiteljev.

“Z intenzivnim spodbujanjem manjšinskih jezikov, ki so tudi jeziki naših sosednjih držav, se bo Avstrija okrepila tudi kot poslovna lokacija. Hkrati se ustvarjajo perspektive prihodnosti za vse mlade,” je poudaril Sadovnik. Zavzel se je tudi za prenos jezikov narodnih skupnosti na naslednje generacije v okviru izobraževalnega sistema, saj bo v nasprotnem primeru jezikovna raznolikost Avstrije po njegovem mnenju resno ogrožena.

C.R., STA