Starejši vse bolj izobraženi in vse več jih uporablja internet

0
260
(Foto: STA)

Delež starejših prebivalcev se povečuje tako v Sloveniji kot na ravni EU. V Sloveniji je njihova izobrazba v povprečju nižja od izobrazbe celotnega prebivalstva, a se zvišuje. Starejši manj od povprečja uporabljajo tudi internet, a se njihov delež med uporabniki zvišuje, je državni statistični urad zapisal pred mednarodnim dnevom starejših.

V Sloveniji je bilo 1. januarja 453.708 prebivalcev starih najmanj 65 let. Njihov delež v celotnem prebivalstvu narašča. Med letoma 1991 in 2023 je zrasel za 10,6 odstotne točke na 21,4 odstotka. Dviguje se tudi povprečna starost prebivalstva. Ta je v začetku leta 1991 znašala 35,9 leta, v začetku letošnjega leta pa 44 let ali več kot osem let več. Po občinah so bili v povprečju najmlajši prebivalci Komende, in sicer 39,3 leta, najstarejši pa prebivalci Osilnice, in sicer 52,1 leta.

Zvišuje se tudi koeficient starostne odvisnosti starejših, ki kaže, koliko starih 65 let ali več je odvisnih od 100 delovno sposobnih. Vrednost tega kazalnika je bila v začetku letošnjega leta 33,7 ali za 14,1 odstotne točke več kot konec leta 1999. Najnižja je bila v občini Benedikt, kjer je znašala 20,4, najvišja pa v občini Osilnica, in sicer 64.

V EU je bil delež starejših od 65 let v celotnem prebivalstvu lani največji v Italiji in je znašal 23,8 odstotka, najmanjši pa v Luksemburgu, kjer je znašal 14,8 odstotka. Povprečje EU-27 je bilo 21,1 odstotka, kar je toliko, kot je znašal v Sloveniji.

Med delovno aktivnimi lani 1,4 odstotka upokojencev

Raven izobrazbe je med starejšimi nižja od povprečja. Osnovnošolsko izobrazbo ali manj je imelo lani 21,9 odstotka prebivalcev Slovenije. Med starimi najmanj 65 let pa je bilo takih 36,5 odstotka. Delež oseb z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo pa je v celotni populaciji znašal 25,5 odstotka in med starejšimi 14,9 odstotka.

Vendar pa se raven izobrazbe tako v celotni populaciji kot med starejšimi zvišuje. Delež terciarno izobraženih se je med letoma 2012 in 2022 povečal za 6,7 odstotne točke na več kot četrtino. Med starimi vsaj 65 let se je povečal za 4,2 odstotne točke na skoraj 15 odstotkov. Med starejšimi se je delež tistih z največ osnovnošolsko izobrazbo zmanjšal za 11,2 odstotne točke na dobro tretjino, med celotno populacijo pa za 7,2 odstotne točke na dobro petino.

Med delovno aktivnimi je bilo lani 628.082 upokojencev ali 1,4 odstotka. Prevladovali so starostno upokojeni, ki jih je bilo dobrih 470.500. Povprečna starostna pokojnina je znašala 782 evrov, povprečna mesečna neto plača pa 1319 evrov.

Delovno aktivnih je bilo lani skoraj 13.000 ljudi, starih vsaj 65 let. Predstavljali so 1,4 odstotka vseh delovno aktivnih. Največ oz. 30,3 odstotka starejših moških je delalo v dejavnosti, ki vključuje kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo. Z 12,3 odstotka so sledile strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.

Med starejšimi ženskami jih je prav tako največ oz. skoraj četrtina delalo v dejavnosti, ki obsega kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo. Na drugo mesto se je s 17,9 odstotka uvrstilo zdravstvo in socialno varstvo.

Uporabnikov interneta med starimi od 65 do 74 let že več kot 60 odstotkov

Uporabnikov interneta med starimi od 65 do 74 let je vse več. Vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem jih je leta 2007 uporabljalo internet 6,9 odstotka, lani pa že 60,5 odstotka. Delež tistih, ki interneta še nikoli niso uporabili, se zmanjšuje. Ta je leta 2007 znašal 92,3 odstotka, 15 let pozneje pa 32,5 odstotka. Med tistimi, ki lani niso uporabljali interneta, jih največ oz. četrtina ni imelo potrebe za to, nekaj manj kot 15 odstotkov pa jih je kot razlog navedlo pomanjkanje veščin.

V starostni skupini od 65 do 74 let je vse več tudi takšnih, ki so že kdaj opravili spletni nakup. Medtem ko jih je bilo leta 2007 2,2 odstotka, jih je bilo lani že skoraj tretjina. Največ oz. 38,4 odstotka spletnih nakupovalcev med osebami te starosti je bilo leta 2021, kar statistiki pripisujejo ukrepom v času epidemije covida-19.

Zakonsko zvezo lani sklenilo skoraj 250 starih najmanj 65 let

Da za poroko ni nikoli prepozno, dokazujejo podatki, po katerih se je lani poročilo 163 vsaj 65 let starih moških in 86 njihovih vrstnic. Najmlajša nevesta vsaj 65 let starega ženina je bila iz starostne skupine od 25 do 29 let. Največ oz. skoraj polovica starejših moških pa se je poročilo z vrstnicami. Najmlajši ženin neveste, stare vsaj 65 let, je bil iz starostne skupine od 45 do 49 let. Največ oz. 86 odstotkov nevest, ki so imele vsaj 65 let, pa se je poročilo s svojim vrstnikom.

Zakonsko zvezo je lani prvič sklenilo 28 ženinov in 19 nevest, starih vsaj 65 let. Po drugi strani pa se je razvezalo 167 moških in 94 žensk te starosti.

Po projekcijah prebivalstva EUROPOP2023 naj bi bilo prebivalcev Slovenije do leta 2100 manj za 7,8 odstotka. Za 37,7 odstotka pa naj bi bilo več starejših od 65 let, in sicer starejših moških za 59,2 odstotka, starejših žensk pa za 21,1 odstotka. Delež oseb te starosti v celotnem prebivalstvu naj bi leta 2100 narasel na 32,1 odstotka. Med moškimi naj bi bilo starejših od 65 let 31,1 odstotka, med ženskami pa 33,2 odstotka.

C. R., STA