Muzej Žiri je bogatejši za novo stalno razstavo, ki predstavlja klekljanje čipk od sredine 19. stoletja do današnjih dni. Razstavo z naslovom Klekljane čipke – špice na Žirovskem so slovesno odprli to soboto. S tem v žirovskem muzeju zaokrožujejo predstavitev glavnih značilnosti kraja, po katerih so Žiri poznane v širšem prostoru.
Razstavo je pripravila Občina Žiri v sodelovanju z Loškim muzejem, Klekljarskim društvom Cvetke, Čipkarsko šolo Žiri in Muzejskim društvom Žiri. Kot so sporočili iz žirovske občine, ima čipka na Žirovskem svoje prav posebno mesto in zgodbo, ki traja že stoletje in pol. Nekoč je v Žireh klekljalo celo do 2500 žensk in moških. Za prenekatero klekljarico je bil to življenjski poklic, za mnoge družine pa pomemben vir dohodka.
V obdobju, ko je Idrija ostala na drugi strani rapalske meje, so bile Žiri središče slovenskega čipkarstva. Skupaj z ostalimi klekljarskimi kraji so odigrale ključno vlogo pri ohranjanju starih klekljarskih tehnik in s tem slovenske čipke oziroma čipke z narodnim značajem. Danes pa klekljana čipka v prepletanju tradicije s sodobnostjo vstopa v svet sodobne umetnosti.
Klekljarsko društvo Cvetke Žiri in Čipkarska šola Žiri, ki deluje nepretrgoma od leta 1906, sta med nosilci znanja in veščin enote Klekljanje slovenske čipke, ki je bila vpisana v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije leta 2015. Največje priznanje pa je slovensko in žirovsko klekljanje doseglo z vpisom klekljanja čipk v Sloveniji na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva leta 2018.
J. S., STA
