Minister za šolstvo Jaime Perczyk je prejšnji teden napovedal, da bodo imele vse osnovne šole v državi eno uro pouka na dan več. S tem se bo število ur na izmeno za 86 % učencev povečalo s štirih na pet, tako da bo tedensko skupno 25 ur namesto sedanjih 20. Torej bodo prešli na podaljšani pouk, kar pomeni 25 odstotno povečanje števila ur pouka na leto, in sicer s 720 na 950 ur.
Nova šolska shema nima natančnega datuma izvedbe, čeprav je Perczyk zagotovil, da se bo projekt izvajal letos in postopoma. Od uveljavitve nacionalnega zakona o izobraževanju leta 2006 cilj, da bi se razpored pouka spremenil z enotnega na podaljšani šolski dan, ni dosegel bistvenih rezultatov, čeprav je težnja po vključevanju in enakosti na področju izobraževanja težnja po vsem svetu.
Kot je bilo zapisano na vrhu voditeljev iberoameriških držav, ki je leta 2010 potekal v mestu Mar del Plata, je takratna predsednica Cristina Kirchner podpisala izobraževalne cilje, določene za leto 2021, v katerih je bilo določeno, da bo med 20 % in 50 % javnih osnovnih šol prešlo na celodnevni pouk. Po besedah Perczyka je trenutna realnost daleč od tega cilja: 14 % učencev ima trenutno podaljšan dan in v najboljših primerih cel dan. Danes je cilj, da noben otrok v Argentini ne bi smel imeti manj kot 950 ur pouka na leto. To je nacionalna politika, ki jo bomo financirali, učitelji pa bodo prejeli sorazmerno povišanje za nov delovni dan.
Uradni podatki kažejo, da je po vsej državi le malo učencev v državnih osnovnih šolah deležnih ugodnosti podaljšanega ali celotnega šolskega dne. V tem je tudi razlika med otroki, ki živijo v bolj ranljivih okoljih in okoljih z nizkimi dohodki, ter tistimi, ki lahko plačajo šolnino in se vpišejo v javno šolo, ki ponuja to možnost.
Samo mesto Buenos Aires in provinca Córdoba imata nadpovprečno raven v primerjavi s preostalimi jurisdikcijami. Po uradnih podatkih, ki jih je objavila vlada Buenos Airesa, je v 60 odstotkih državnih šol v mestu Buenos Aires celodnevni pouk. Od preostalih 40 % je bil šolski dan leta 2019 podaljšan za vse učence šestih in sedmih razredov, in sicer obvezno.
Budilka bo zazvonila prej
Zamisel o vključitvi te dodatne ure v jutranjo izmeno je premakniti čas, ko otroci običajno vstopajo v šolo. Jutranja izmena bi trajala od 7.00 do 12.00 ali od 7.30 do 12.30, medtem ko bi popoldanska izmena trajala od 13.00 do 18.00 ali od 13.15 do 18.15. Na družabnih omrežjih so se hitro pojavili odzivi in komentarji o novem redu za pouk, ki so sprožili burne razprave iz strani staršev.
Naše šole moramo pripraviti na izobraževanje in usposabljanje otrok za to, kar od nas zahteva 21. stoletje, je zatrdil minister in poudaril, da mora biti delo učiteljev v tej uri, ki bo dodana šolskemu dnevu, prednostno namenjeno poučevanju matematike, jezika in branja.
Predsednica civilnega združenja za Izobrazbo za vse, je dejala: Dodatna ura bo pomenila velik organizacijski in proračunski napor, zato je treba opredeliti in sporočiti, za kaj se bo ta dodatni čas uporabljal. Vsi imamo zgled svojih staršev ali starih staršev, ki so bili z osnovnošolsko izobrazbo vztrajni in natančni bralci. To je bilo mogoče, ker je ta osnovna šola namenila veliko pozornosti in časa branju, pisanju, govorjenju, matematiki in zdravstvenim vedam. Seveda šola ni namenjena le učenju branja in pisanja, toda če teh osnovnih spretnosti ne dosežejo, se zamegli temeljni pomen šole.
V petek je minister Jaime Perczyk vodil 117. skupščino Zveznega sveta za izobraževanje -CFE- v Ushuaii, ki so se je udeležili ministri 24 izobraževalnih regiskih območji. Med drugimi so tudi razpravljali o tem, da bi dosegli napredek pri podaljšanju ur v javnih osnovnih šolah po vsej državi. Ustanovili bomo delovne skupine z različnimi sektorji, kot so sindikati, učitelji in ministrstva za izobraževanje v provincah, da bi dosegli napredek pri podaljšanju šolskih ur in dosegli, da bi šolski čas trajal najmanj 25 ur na teden. To razpravo moramo pospešiti. Prepričani smo, da je več dni in ur pouka nujno potrebnih za izboljšanje učenja otrok, je dejal Perczyk.
Damian Ahlin
VIR: lanacion.com
