Združeni narodi: Vrh o preobrazbi izobraževanja

0
63
ZDA, New York, sedež Organizacije združenih narodov (OZN). (Foto: Tamino Petelinšek / STA)

Na sedežu Združenih narodov se je s pozivi k povečanju vlaganj v šolstvo sklenil vrh o preobrazbi izobraževanja.

 

 

Izobraževalni Vrh se je začel že v petek s fokusom na mladih in je potekal še v soboto ter ponedeljek, ko so bili z nagovori na vrsti svetovni voditelji, ki so obnovili zaveze, da bodo utrdili šolske sisteme, prizadete zaradi pandemije covida-19, da otroci ne bi zaostajali v izobrazbi.

Statistika je porazna, saj danes dve tretjini otrok po svetu, starih do deset let ni sposobnih prebrati ali razumeti enostavne zgodbe.

“Pred sedmimi leti sem tu izrazila upanje, da se bo slišal glas najstnice, ki je bila ustreljena zaradi zagovarjanja izobraževanja. Države, podjetja, civilna družba, vsi smo se takrat zavezali, da bo vsak otrok do leta 2030 v šoli,” je dejala Nobelova nagrajenka po rodu iz Afganistana Malala Jusufzaj in obžalovala, da se sedaj soočajo z izobraževalno krizo.

Šole so bile po svetu zaradi pandemije zaprte za različna obdobja. V Latinski Ameriki po 75 tednov ali dlje, pa tudi v delih ZDA so bile šole zaprte od marca 2020 do konca šolskega leta 2020/2021. Ponekod je bil pouk na daljavo dostopen, v številnih državah pa ne. Bogate države na leto porabijo povprečno 8000 dolarjev za izobrazbo otroka, v revnih tja do 300 dolarjev.

Večina šol je sedaj spet odprtih, čeprav se trenutno po svetu še vedno ne šola 244 milijonov otrok, ki so ustrezne starosti za to, je dejala generalna direktorica Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) Audrey Azoulay. Večina jih živi v Afriki pod Saharo. Malala Jusufzaj je vse države pozvala, naj za izobraževanje namenijo 20 odstotkov svojih proračunov.

Predsednik RS, Pahor, je vrh o preoblikovanju izobraževanja nagovoril na daljavo s posnetim govorom, v katerem je pozdravil zamisel o tovrstnem vrhu in dejal, da mora biti izobraževanje vedno prostor za promocijo socialne pravičnosti, solidarnosti, spoštovanja raznolikost in človekovih pravic.

“Pravica do izobraževanja je človekova pravica,” je dejal Pahor in dodal, da je pandemija covida-19 izpostavila ranljivosti številnih družb pri uresničevanju te pravice ter pokazala na potrebo po povečanju vlaganj v družbene in čustvene veščine otrok.

“Povsem se strinjam, da ima izobraževanje v 21. stoletju bistveno nalogo, in sicer učenje za sobivanje, za razvoj vrednot in zmogljivosti za življenje v miru s samimi seboj, drug z drugim in z naravo. Slovenija je k temu zavezana,” je dejal Pahor in poudaril, da se slovenski izobraževalni sistem osredotoča na obnovo izobraževanja za trajnostni razvoj.

J.S., STA