Obveznostim, ki mlade v šolah čakajo z novim šolskim letom, se bodo pridružile tudi različne zunajšolske dejavnosti. Stroka ob tem poudarja pomen prostega časa in nestrukturiranih dejavnosti. Popoldanske aktivnosti naj ne bodo dodatno breme za mlade, temveč sprostitev, zato pred izbiro staršem svetuje premislek in pogovor z otroki.
Ponudba dejavnosti, ki niso vezane na šolske učne načrte, je velika. Nekatere interesne dejavnosti za čas izven pouka, ki ga v šolah mlajši šolarji preživljajo v okviru jutranjega ali podaljšanega bivanja, ponujajo šole same. To so denimo pevski zbor, folklora, dramski in drugi krožki.
Zunaj šolskih učilnic pa šolarji in dijaki obiskujejo tudi glasbene šole, različne športne treninge, tečaje tujih jezikov in druge dejavnosti. Zanje starši namenjajo mesečno po več deset ali pa tudi sto in več evrov za posameznega otroka.
Prosti čas je zelo pomemben del življenja vsakega posameznika ne glede na starost, ker predstavlja čas sproščanja in regeneracije ter je nujno potreben za to, da se lahko vzpostavi ravnovesje v življenju, je za STA poudarila profesorica z oddelka za pedagogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Marija Javornik.
Pogled na prosti čas in preživljanje prostega časa pa se, kot je dodala, spreminja in je danes drugačen, kot je bil nekoč. To je danes deloma povezano tudi s tem, da so meje prostega in službenega časa pri odraslih marsikdaj zabrisane, kar lahko vpliva na prosti čas vseh v družini.
In tudi to bi lahko bil razlog za porast vseh možnih organiziranih dejavnosti, saj denimo starši osnovnošolcev tudi iščejo načine, kako bi otrokom pomagali organizirano zapolniti prosti čas, da ne bi ob njihovi odsotnosti preveč časa preživljali pred zasloni.
Da so otroci “energetsko zelo različno opremljeni”, ugotavlja svetovalna delavka na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec Simona Levc. Zlasti nekatere deklice denimo v šoli po pouku obiskujejo pevski zbor, folkloro, dramski krožek in še kaj in dejavnosti tudi lepo opravljajo. A vsi otroci niso tako aktivni.
Načeloma je mnenje svetovalne službe, da zelo veliko popoldanskih aktivnosti za katerega od otrok lahko tudi ni najboljša izbira. “Sem proti temu, da imajo otroci preveč interesnih dejavnosti oz. proti temu, da so otroci cel dan vodeni,” je poudarila v pogovoru.
Otroci, ki že od predšolskega obdobja dalje v popoldanskem času obiskujejo več interesnih dejavnosti in so veliko z drugimi, ki jim govorijo, kaj naj počnejo in kako, ne razvijejo lastne samoiniciativnosti za igro, je opozorila.
“In potem se starši večkrat pritožujejo, da imajo naporne otroke, da ko pride vikend, otroci sprašujejo, kaj naj počnejo. In tu gre po navadi za tiste otroke, ki imajo ves svoj prosti čas strukturiran skozi interesne dejavnosti,” je dejala Levčeva. Če starši opazijo, da se to pri otroku ponavlja, potem je po njenem nujno, da ga razbremenijo vodenih dejavnosti in mu dajo možnost, da prosti čas preživi čisto po svoje.
Sicer pa nekateri otroci skozi zunajšolske dejavnosti dosegajo izstopajoče rezultate, na podlagi katerih uveljavljajo statuse kulturnikov ali športnikov, ki jim omogočajo prilagajanja pri izpolnjevanju šolskih obveznosti, so pa tudi določeni kriteriji, ki jih morajo učenci s statusom izpolnjevati, je dejala Levčeva. Se pa po njenih besedah večkrat da tudi brez tega statusa dogovoriti z učitelji, da se kakšna stvar prestavi.
Izkušnje pa kažejo tudi, da si znajo otroci, ki so zelo uspešni denimo na kulturnem ali športnem področju, tudi bolje strukturirati svoj čas in so ponavadi na splošno uspešni. “Interesne dejavnosti imajo ogromno plusov, če so prave in ob pravem času ponujene otroku,” je še dejala Levčeva.
Preveč dejavnosti lahko vodi v težave, obremenjeni tudi starši
“Paziti je treba, da popoldanske aktivnosti niso dodatno breme, ampak sprostitev,” pa je poudarila direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Mateja Hudoklin, sicer specialistka klinične psihologije.
Velikokrat se izkaže, da je pri otrocih, ki imajo čustvene in vedenjske težave, del teh težav povezan tudi z zunajšolskimi dejavnostmi. Pritiski in zahteve šole, pričakovanja staršev in to, da popoldne nimajo časa za počitek, da nimajo “prostega teka”, vse to prispeva tudi k temu, da so težave večje, je opozorila Hudoklinova.
Marsikateri otrok ima vsako popoldne neko aktivnosti in to je preveč. Prav je, da je otrokom tudi dolgčas, da imajo prosto igro, to še posebej velja za mlajše, je dodala. Opozorila je še, da marsikdaj strukturirane aktivnosti, kot so športne in glasbene, zelo hitro pridejo na neko tekmovalno raven in posledično za otroke predstavljajo pritisk, namesto sprostitve.
Sicer pa so marsikdaj v povezavi z zunajšolskimi aktivnostmi otrok obremenjeni tudi starši, ki so šoferji z ene na drugo dejavnost. Tudi starši morajo po njenih besedah vedeti, koliko sami dejansko zmorejo, zato jim pred začetkom novega šolskega leta svetuje razmislek glede zunajšolskih dejavnosti.
Ponudba dejavnosti pestra, a žal nimajo vsi enakega dostopa do njih
Pri oceni, kakšna in kolikšna obremenitev sta za posameznika optimalni, je treba upoštevati, ali je v zunajšolsko aktivnost otrok vključen po lastni želji in pristnem zanimanju, in to, ali je kos izzivom izbrane prostočasne dejavnosti skozi daljše obdobje, pa je poudaril socialni pedagog na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor Mitja Muršič.
Kot je dodal, se za mladega človeka moramo zanimati, ga opazovati, se z njim pogovarjati in ga spoznati v njegovih močnih in interesnih področjih. Šele nato mu lahko pomagamo izbrati prikladne in ustrezno dozirane dejavnosti, pri katerih bo lahko uresničeval svoje potenciale, doživljal zadovoljstvo in uspešnost ter se ob odrasli in vrstniški podpori zmogel spoprijemati tudi z občasno neizogibnimi neprijetnimi čustvi in neuspehi.
Izbira dejavnosti je v Sloveniji po njegovi oceni načeloma pestra. Žal pa nimajo vsi otroci in mladostniki enakega dostopa do njih. Ovire so lahko v geografski oddaljenosti ali pa ekonomska, socialna, kulturna prikrajšanost otrok, njihovih družin in lokalnega okolja, zaradi česar številni mladi nimajo možnosti vključitve v zanje primerne dejavnosti ali pa nimajo ustreznih spodbud.
Muršič ugotavlja tudi, da številne družine ne zmorejo plačevati obšolskih dejavnosti, ali pa se morajo odreči čemu drugemu, ko se zadolžijo za to, da otroku omogočijo vključenost v zunajšolsko aktivnost. “Zagotavljanje enake dostopnosti takih organiziranih aktivnosti za vse mlade mora biti ena od prioritet države in lokalnih skupnosti,” še meni Muršič.
J.S., STA
