Sončna elektrarna z močjo okoli 300 kilovatov, ki so jo odprli na strehi hrastniške osnovne šole, je prva zadružna skupnostna samooskrbna sončna elektrarna v državi, v Hrastniku pa medtem snujejo še eno.
Sončna šola Hrastnik, kot so poimenovali skupnostno sončno elektrarno, bo z električno energijo oskrbovala 16 stanovanj iz bližnjih stanovanjskih blokov, občinsko stavbo, šolo in bazen, manjši trgovski prostor in prostora dveh gospodarskih družb.
Projekt vzpostavitve skupnostne samooskrbne sončne elektrarne na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik je vodila leta 2022 ustanovljena Energetska zadruga Zeleni Hrastnik ob podpori Občine Hrastnik in okoljske organizacije Focus, ki je pri tem sodelovala v okviru projekta Life IP Care4Climate. Tehnično znanje je prispevalo podjetje Kisik, ki je izvedlo tudi montažo fotovoltaičnih panelov.
Kot so sporočili vključeni v projekt, je posebnost Sončne šole Hrastnik tudi način in model vzpostavitve. Vsi vključeni v energetsko skupnost – to je 17 fizičnih oseb ter še dve gospodarski družbi, občina in občinska zavoda – so člani Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, lastniki sončne elektrarne in hkrati odjemalci. “Na ta način bodo dosegli koristi za okolje v obliki znižanja emisij ogljikovega dioksida in nižje zneske na položnicah za električno energijo,” so poudarili.
Izračunali so, da se jim bo v prvih 13 letih skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 odstotkov, po odplačilu kredita pa za približno 65 odstotkov, saj bodo krili samo še stroške vzdrževanja in upravljanja. Nezanemarljiva pa je tudi neodvisnost od tržnih nihanj, so poudarili vključeni v projekt.
Petino sredstev za projekt so prispevali zadružniki z začetnimi vložki, petino je pokrila nepovratna subvencija ministrstva, preostanek pa kredit Eko sklada z ugodno obrestno mero.
“Gradnje tovrstnih skupnosti so prihodnost za občine in družbo kot tako. Pionirski koraki se zdijo težki, a vendar v svetu že obstaja ogromno dobrih praks, ki lahko ob ustrezni podpori države in ostalih akterjev zaživijo tudi pri nas in gradijo na najboljših vrednotah povezovanja, trajnosti ter gradnje vključujoče skupnosti,” je dejal župan Občine Hrastnik Marko Funkl.
Predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik Božidar Roglič pa je povedal, da so se lahko v energetsko skupnost Sončna šola Hrastnik vključili le odjemalci, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo kot osnovna šola. “Ker pa je bilo veliko zanimanja za priključitev tudi na drugih lokacijah v občini, že pripravljamo nove projekte. Naslednja bo predvidoma skupnostna samooskrbna sončna elektrarna na zdravstvenem domu,” je napovedal Roglič.
Zanimanje za posnemanje modela vzpostavitve takšne samooskrbne energetske skupnosti po navedbah vključenih prihaja iz vse Slovenije. Med drugim se je v energetske projekte za skupnostno samooskrbo prek novoustanovljene zadruge že podala Občina Ig.
Ob tem je Boštjan Remic iz Focusa spomnil, da so med vzpostavljanjem te zadružne oblike energetske skupnosti morali premagati številne procesne ovire in pravne nedorečenosti.
“Upamo, da bo to znanje koristilo vsem, ki se zanimajo za vzpostavitev skupnostne energetske samooskrbe, tudi pri projektih vetrnih elektrarn. Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je konkreten primer pravičnega zelenega prehoda od spodaj in prek Sončne šole Hrastnik ponuja zgled, kako lahko okoljski projekti prinesejo koristi lokalnim skupnostim,” je dodal Remic.
C. R., STA
