V Botaničnem vrtu so bili v preteklem letu aktivni tako v domačem kot mednarodnem prostoru. Letos sodelujejo v mednarodnem projektu Life Seedforce in slovenskem projektu Noč ima svojo moč. Botanični vrt pa je obiskalo tudi veliko skupin učencev, dijakov in študentov, so poudarili na današnji novinarski konferenci.
Poleg redne skrbi za rastlinsko zbirko in varovanje narave v botaničnem vrtu svoj čas posvečajo različnim projektom. Na današnji novinarski konferenci so izpostavili mednarodni projekt Life Seedforce, v katerem sodeluje 15 partnerjev iz Slovenije, Italije, Francije in Malte. Namen projekta je varovanje in povečanje populacije 29 rastlinskih vrst na območju Nature 2000. Botanični vrt varuje pet rastlinskih vrst, ki se nahajajo na območju Slovenije, je poudarila Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Botanični vrt s partnerji, Hišo eksperimentov, Inštitutom Jožef Stefan, Kemijskim inštitutom, Tehniškim muzejem Slovenije in Geološkim zavodom Slovenije, sodeluje tudi v projektu Noč ima svojo moč. Za projekt so v javno dostopnem delovnem zvezku popisali 14 rastlinskih vrst in državljane povabili, naj jih poiščejo v svojem domačem okolju. Po koncu projekta bodo s pomočjo pridobljenih informacij sestavili zemljevid razširjenosti opazovanih travniških rastlin ter ugotavljali, na kakšnih tleh te rastejo.
Sodelovali so tudi v izobraževalnem projektu Ultra, s pomočjo katerega se zavzemajo za ohranjanje biodiverzitete v odpornih in trajnostnih kmetijskih sistemih. Prav tako z Inštitutom Jožefa Stefana sodelujejo v raziskovalnem projektu Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, ki raziskuje nov pristop za gnojenje rastlin, ki temelji na mikrobnih biokatalitičnih agregatov.
Na novinarski konferenci so izpostavili tudi aktivno sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, s katero so skupaj ustvarili že 25 zelenih nadstrešnic mestnega prometa, pomagali pa so ji tudi pri ozelenitvi kopališča Laguna in pri izborih dreves pri prenovi cest v Črni vasi ter na Ižanski cesti. Botanični vrt pa se je letos pridružil tudi Fakulteti za arhitekturo s katero so sodelovali na področju gradnje na občutljivih območjih ljubljanskega barja.
Botanični vrt pa so v zadnjem letu obiskali tudi številni obiskovalci iz tujine, predvsem iz Hrvaške, tako iz osnovnih šol, srednjih šol kot tudi raznih univerz, je poudarila raziskovalka Katja Malovrh.
Letos prav tako mineva 300 let od rojstva vsestranskega naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija, ki je med letoma 1754 in 1769 kot prvi rudniški zdravnik delal v Idriji. Poleg tega je veliko svojega časa posvetil raziskovanju narave Kranjske. Popisoval je rastline, glive in živali ter objavil dela, s katerimi je Kranjska in s tem Slovenija postala poznana po svetu. V botaničnem vrtu so ob obletnici o Scopoliju izdali znanstveno monografijo, je poudaril vodja Botaničnega vrta Jože Bavcon.
C. R., STA
