Italijanske pravljice Itala Calvina: Svetle, poučne in vselej z zrnom resnice

0
486
Ilustracija v kompletu knjig Italijanske pravljice Itala Calvina.(Ilustracija: Ana Zavadlav)

Več kot 220 prevedenih pravljic Itala Calvina je bil velik zalogaj za prevajalca Gašperja Maleja, ilustratorko Ano Zavadlav in vse druge sodelavce, so povedali pri Mladinski knjigi, pri kateri sta knjigi izšli. Italo Calvino, italijanski pisatelji, jih je izbral po vzoru bratov Grimm, za svoje raziskovanje najlepših italijanskih pravljic pa je porabil okoli dve leti. 

 

Italijanske pravljica Itala Calvina so izšle leta 1956 pri založbi Einaudi v knjižni zbirki, namenjeni klasikom pravljičnega žanra, kot so bili brata Grimm, Perrault, Andersen in drugi. Italija takšne zbirke v knjižnem jeziku do Calvinove izdaje še ni imela. Pisani paleti različnih motivov in likov je vdahnil svoj avtorski pečat  in so svojevrsten katalog usod človeka od rojstva do smrti. Pravljice so zapisane na lahkoten način in niso tako temačne kot na primer pravljice bratov Grimm.

Bogato in raznoliko pripovedno izročilo

Zbirka pravljic preseneča z mnogimi nepričakovanimi različicami znanih pravljičnih motivov, italijanskih različicah Pepelke, Obutega mačka, Trnuljčice in drugih …, nas popelje v svet ljubezni in čudežev, v svet vsakdanjega in nadnaravnega. V pravljicah nastopajo kralji s tako dolgo brado, da jo morajo razčesavati štirje vojaki, velikani, čarovnice, princeske v težavah in junaki, ki jih rešujejo, pa tudi nagajive vile, ki znajo kralju z glave ukrasti krono in prebrisana dekleta, ki se ne ustrašijo volka. Ne manjka začaranih žab in opic, ki se tik pred poroko spremenijo v princeso. Del italijanskih pravljic je pri nas v prevodu Nika Koširja prvič izšel leta 1961 v zbirki Zlata ptica, nato je izšlo 80 pravljic v prevodu Tee Štoka leta 1997 v zbirki Veliki pravljičarji.

Med najboljšimi zbirkami pravljic

Prevajalec Gašper Malej je na predstavitvi zbirke povedal, da je bil  v intenzivnem prevajalskem procesu približno dve leti in da se je podobno kot Calvino, izgubljal v pravljičnem svetu. Temu je verjetno botroval še čas epidemije. Prevajanje Calvinove zbirke pravljic je bil zelo dolgotrajen proces, kakršnega ni poznal od prej, všeč pa mu je bilo, da ni bilo treba prevajati od prve strani knjige, saj je vsaka pravljica svet zase. Knjigi sta bili izziv tudi v likovnem smislu – za ilustratorko Ano Zavadlav, ki je dejala, da se je v začetku lovila, saj je bila doslej vajena ilustrirati posamezne pravljice, ne pa 200 naenkrat. Prav zato je poskušala ujeti določeno pokrajino ali vzdušje pravljice: nastalo je 70 celostranskih ilustracij in 50 risb.  Spremno besedo k pravljicam je napisala poznavalka in pripovedovalka pravljic Špela Frlic, kije poskrbela tudi zato, da so poleg pravljic natisnjene tudi zelo obširne Calvinove opombe, v katerih so natančno opisani vsi njegovi raziskovalni postopki. Zaradi Calvinovega poglobljenega teoretičnega znanja, poznavanja drugih literarnih različic pravljic ter avtorskega pridiha so njegove pravljice eno najbolj konceptualno dodelanih evropskih zbirk pravljic. Calvinov življenjepis je napisal Andrej Ilc, ki je dejal, da je pisatelj odraščal v družini znanstvenikov, kjer so mu bile na dosegu zgolj znanstvene in poljudno-znastvene knjige. 

J.S., STA, MK