Ne mečite hrane proč! Del sveta je še vedno lačen

0
415
(Foto: Freepik)

V Sloveniji smo včeraj zaznamovali prvi slovenski dan brez zavržene hrane. Osrednje poslanstvo dne je bilo povabiti družine, posameznike, podjetja in druge ustanove tako v javni kot zasebni sferi k sodelovanju in zavezništvu za manj zavržene hrane. Leta 2021 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane.

 

 24. april je bil za za slovenski dan brez zavržene hrane razglašen pred desetimi dnevi, in sicer na pobudo partnerjev projekta, ki ozavešča javnost in izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane – Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, podjetja TAM-TAM, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno.

Slovenski dan zavržene hrane so partnerji projekta na pobudo Lidla Slovenija in programa Ekošola obeležili lani in predlani. Tako je 24. april letos že tretje leto dan, namenjen tematiki zavržene hrane. Prvi mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrane, ki ga je s podporo Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila Generalna skupščina ZN, pa so po svetu obeležili 29. septembra 2020.

Po podatkih statističnega urada je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2021 pa že okoli 143.000 ton. Po oceni statističnega urada je bilo med odpadno hrano 40 odstotkov užitnega dela, okoli 60 odstotkov pa je bilo neužitne hrane, kot so kosti, olupki, jajčne lupine in podobno.

Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane so zavrgli 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.

Količina zavržene hrane bi bila lahko precej manjša, če bi bil odnos do hrane drugačen in bi zagotovili, da hrana, ki je še užitna, ne bi končala med odpadki. Z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane bi tako lahko količino zavržene hrane zmanjšali ali celo preprečili, so prepričani na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Količin zavržene hrane se po navedbah pobudnikov današnjega dne pogosto niti ne zavedamo, pomenijo pa resno grožnjo za okolje, saj prispevajo k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, izginjanju rastlinskih in živalskih vrst, degradiranju prsti, obenem pa skupaj s hrano zavržemo tudi ogromne količine za njeno pridobivanje porabljene vode in energije.

Na svetovni ravni se po pojasnilih kmetijskega ministrstva približno tretjina vse hrane, proizvedene za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno. To negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano.

Glavnina dogajanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane je včeraj potekala v šolah in vrtcih po državi, kjer so se v okviru številnih aktivnosti otroci pogovarjali, razmišljali in ustvarjali na temo zavržene hrane.

Etri skupina je medtem pod pokroviteljstvom Lidla Slovenija danes v enoti Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah zagnala nov inovativen koncept – predelovalni obrat Mini tovarna, ki odgovarja na potrebe predelave presežkov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih in omogoča predelavo manjših količin pridelkov. Mini tovarna deluje v okviru socialne zadruge in zaposlitvenega centra Allium.