Letošnja dosedanja analiza meritev športnovzgojnega kartona kaže, da se je po hudem upadu gibalne učinkovitosti med epidemijo koronavirusa tudi letos stanje nekoliko izboljšalo, a še ne dosega predkoronske ravni. Gibalna učinkovitost deklet je za osem, fantov pa za štiri odstotke nižja kot pred epidemijo, je dejal Gregor Starc s fakultete za šport.
Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki je tudi vodja nacionalnega sistema športnovzgojnega kartona, je na novinarski konferenci pojasnil, da so trenutno obdelali podatke letošnjih meritev za več kot 60 odstotkov otrok in mladostnikov. Ti po njegovih navedbah kažejo, da posledice protikoronskih ukrepov iz let 2020 in 2021 še vedno niso izzvenele.
Tako kot prejšnje leto je sicer tudi letos analiza pokazala izboljšanje, a se je tokrat ta trend izboljšanja upočasnil, kar po Starčevih besedah “kaže, da smo dosegli plato, ker otroci v tem času niso dobili niti ene spodbude s strani sistema”.
Medtem pa so, kot je opozoril, od leta 2020 zaradi zaključka šolanja iz šolskega sistema odšle že štiri generacije mladostnikov, ki niso bile deležne niti enega ukrepa za spodbujanje telesne dejavnosti ali izboljšanje telesne zmogljivosti.
Nižjo gibalno učinkovitost kot pred epidemijo ima po podatkih iz analize več kot 60 odstotkov otrok in mladostnikov, kar se po Starčevih besedah odraža tudi na vseh drugih vidikih njihovega izobraževanja in vsakdanjega življenja, in sicer denimo tako, da se težje učijo, da je več stresa, da se slabo počutijo in imajo slabo samopodobo.
Podatki ob tem kažejo, da naraščanje debelosti ni tako resna težava kot upad telesne zmogljivosti, ki ima bistveno več negativnih učinkov na vse dimenzije razvoja otrok in mladostnikov, saj je debelost že upadla na predkoronsko raven. Starc je ob tem izrazil skrb, da po epidemiji vse več otrok in mladostnikov svojo telesno maso uravnava z odrekanjem hrane namesto s telesno dejavnostjo.
Izpostavil je tudi prvošolce, ki se jim običajno v prvih letih šolanja gibalna učinkovitost zviša, toda tokrat se jim ni. Kot je še dejal, so sledili približno 50.000 otrokom in ugotovili, da so rasli hitreje in so višji kot vrstniki. Njihova hipoteza je, da se je višek energije, ki ga niso porabili za gibanje, usmeril v rast, saj velja, da se otrokom, ki veliko trenirajo, rast upočasni, nedejavni otroci pa zelo hitro rastejo in so v primerjavi z vrstniki višji, je pojasnil Starc.
Po Starčevem prepričanju je tako ključno vprašanje, kako bomo otroke in mladostnike “spravili na zeleno vejo, preden nam pobegnejo iz izobraževalnega sistema”. Med drugim je pozval k ukrepu, s katerim bi otrokom ponudili uro športa na dan, zaradi višje kakovosti poučevanja športne vzgoje na razredni stopnji pa bi vpeljali tudi športnega pedagoga, s čimer bi se lahko ob sočasnem poučevanju razrednega učitelja zmanjšale skupine. Pozdravil je ukrep pristojnega ministrstva, ki v srednjih šolah začenja s projektom Zmigaj, v okviru katerega bodo do leta 2028 dijaki soustvarjali vsebine športa. Izpostavil pa je tudi pozitivne učinke programa Zdrav življenjski slog.
Ob prenovi učnih načrtov Starc poziva, da jih je treba razbremeniti učnih vsebin in otrok tudi ne preobremenjevati s šolskim delom doma.
Tudi pediatrinja Anita Jagrič Friškovec je na novinarski konferenci opozorila na številne težave zaradi pomanjkanja gibanja. Telesnih kazalnikov, ki jih beležijo na preventivnih pregledih, sicer po njenih besedah ne analizira nihče, izpostavila pa je deformacijo gibal in slabo držo. Slabih drž je vedno več pri mlajših otrocih, tudi v prvem razredu niso redke, otroci in mladostniki prihajajo z bolečinami v hrbtenici in križu, kar bi se dalo preprečiti z gibanjem in dovolj močnimi mišicami, je poudarila pediatrinja.
Težave po njenih besedah opažajo predvsem na srednjih poklicnih šolah. Opozorila je, da bodo iz otrok in mladostnikov, ki bodo imeli okvarjena gibala, zrasli odrasli delavci, ki ne bodo produktivni, ampak bodo produktivnost zniževali, ker bodo veliko bolniško odsotni.
Ravnateljica Osnovne šole Kolezija Nina Triller pa je dejala, da so se že pred epidemijo soočali s težavami zaradi pomanjkanja gibanja in odvisnosti od elektronskih naprav, kar vpliva ne le na slabšo psihofizično pripravljenost, temveč tudi na duševno zdravje, epidemija pa je razmere še močno poslabšala. Prepričana je, da s športnim udejstvovanjem ustvarjajo temeljne pogoje za uspešen kognitivni razvoj otrok, zato na njihovi šoli izvajajo rekreativne odmore in vnašajo več gibanja tudi v učne ure drugih predmetov.
Trillerjeva je sicer izrazila razočaranje, ker so na nedavnem razpisu ministrstva za vzgojo in izobraževanje za sofinanciranje dodatne športne ponudbe v osnovnih šolah prejeli vsaj petkrat manj sredstev od načrtovanih.
C. R., STA
