Čezmejni projekt »CUL-TRA.KG«, smo lani začeli izvajati v okviru programa Interreg Italija – Avstrija 2014 – 2020 oziroma s pomočjo sredstev, namenjenih projektom Leader v sklopu celostne čezmejne strategije HEurOpen.
Pobudo za projekt »CUL-TRA.KG« je dalo Slovensko kulturno središče Planika, ki se je povezalo s Slovenskim prosvetnim društvom Zila, z njima pa sodeluje še Krščanska kulturna zveza iz Celovca. S projektom, ki se bo zaključil konec junija tega leta in je vreden skoraj 50 tisoč evrov (z javnimi sredstvi bodo pokrili 85 % stroškov, želijo popisati in promovirati kulinarično dediščino iz Kanalske doline in Ziljske doline ter tradicionalne recepte prenesti na mlajše generacije.
Zamisel za ta projekt se je porodila, ko so pri Planiki naleteli na zvezek iz leta 1955, v katerem so slovenske šolske sestre, ki so v povojnem času delovale v Žabnicah in med drugim prirejale tudi tečaje šivanja in kuhanja, zabeležile več starih receptov. Ta rokopisni dokument se jim je takoj zdel zelo zanimiv in so ga želeli v taki obliki objaviti, da ne bi ta dragocena kulturna dediščina šla v pozabo. Tako so k sodelovanju povabili prijatelje iz Ziljske doline in nato projekt uspešno prijavili na razpis. V okviru »CUL-TRA.KG« Tradicionalni recepti iz Kanalske in Ziljske doline – Med kulturo in tradicijo« so pripravili dve trojezični knjigi (besedila bodo v italijanščini, nemščini in slovenščini), v katerih bodo poleg receptov iz omenjenega zvezka predstavili še obmejne in čezmejne kulinarične tradicije oziroma recepte iz Kanalske in Ziljske doline ter Rateč. V sklopu projekta so sredi decembra v Ukvah priredili adventno delavnico peke božičnih piškotov za učence lokalne osnovne šole in njihove vrstnike iz ljudske šole iz Štefana na Zilji. Nastal je tudi trojezični recept.
Recepti za italijansko, tirolsko in dunajsko kuhinjo v slovenskem jeziku so zapisani natančno tako, kot jih je v svojih mladih letih na kuharskih tečajih po natančnem nareku slovenskih šolskih sester v Žabnicah v svoj drobni zvezek leta 1955 skrbno zapisovala gospa Rosalia Zelloth (1936). Gre za izjemno dragoceno dediščino slovenskih šolskih sester, ki so s svojim predanim delovanjem v slovenskem jeziku slovensko govorečemu dolinskemu prebivalstvu v težkih povojnih časih sploh omogočile razvijanje in rabo slovenskega jezika v Kanalski dolini nasploh.
Slovenske šolske sestre, ki so v Kanalsko dolino prišle iz Trsta, so v slovenskih domovih pod Višarjami pustile neprecenljiv pečat. Dolga desetletja so pod svojo streho gostile ostarele in bolne slovenske duhovnike s celotne Furlanije – Julijske krajine, ki so na svežem gorskem zraku krepili svoje moči. V poletnih mesecih je v njihovih domovih gostovala slovenska mladina iz Trsta in Gorice, čez vse leto pa so skrbele za pestro paleto različnih dejavnosti za lokalno prebivalstvo v slovenskem jeziku. Ušesa prav poboža blagozveneča slovenska beseda, ko v sproščenem pogovoru v slovenskem narečju steče živahen pogovor o kuharskih tečajih in delu šolskih sester v Kanalski dolini.
Knjigo Bakreni lonec povezujeta dva motiva. V sliki je to Freska Nedeljskega Kristusa v Čačah, v besedi pa romar, ki potuje po stari višarski poti. Iz Nedeljskega Kristusa stopajo v ospredje prizori: Slovenski tovornik, Sejalec seje, kmet brana, Bakren kuhinjski lonec in Ziljsko štehvanje. Vsako izmed njih je naslov poglavja in naslov povesti. Po teh motivih pa se potika romar, ki na koncu postane že naš »vandrovček«. Izbrani motivi iz Nedeljskega Kristusa so ključni za spoznavanje izvora prehrane ljudi opisanih krajev: Ziljske doline, Kanalske doline in Rateč. Slovenski tovornik tematsko opisuje pokrajino in z njo povezane dejavnosti, ki so posredno vplivale na jedi. Sejalec seje, kmet brana se ozira po znanju pridelave rastlin, prepoznavanju zelišč in predelavi v razne izdelke. Bakren kuhinjski lonec združuje jedi, ki se jedo skozi leto. Vsaka jed ima svoje mesto in priložnost. Praznik in vsakdanjik dopolnjujejo utrinki iz pogovorov za pričujočo knjigo in zapisi iz že objavljenih virov. Ziljsko štehvanje pa združuje tri pomembne praznike: žegen pri Zilji, žegen v Ukvah in Žabnicah in vaški dan v Ratečah.
Vezi, ki so se stkale ob ustvarjanju, so izvezle tudi to knjigo. Navdihnili so me kraji in ljudje, turška kava je resnično dišala in napovedovala čas za pripoved, zelišča v gartelcu so resnično dehtela, bakren kuhinjski lonec resnično opozarja nase v stari šiši …
Milan Piko, KKZ
Knjigi bodo predstavili v petek, 30.06.2023 ob 18.30 v Stari pošti v Bistrici na Zilji.
