(PREJELI SMO) Izjava Rektorske konference Republike Slovenije o reformi plačnega sistema

0
365
Univerza v Ljubljani (Foto: N. T., STA)

Rektorska konferenca RS spremlja dogajanja in predloge v zvezi z novim plačnim sistemom, saj so razmere v visokem šolstvu, z vidika pridobivanja in ohranjanja dobrih kadrov, postale nevzdržne. Soočeni smo z odhodi dobrih kadrov v panoge, kjer jim lahko ponudijo boljše razmere in plačilo, z nepremišljenim posegom odpiranja plačnega stropa pa je vlada vzpostavila izjemno problematično nesorazmerje med raziskovalci in univerzitetnimi profesorji, saj bodo lahko imeli raziskovalci v najvišjih nazivih zaradi te nepremišljene poteze kar 5 plačnih razredov višje plače kot univerzitetni profesorji.

Zato se je Rektorska konferenca RS aktivno vključila v pripravo predlogov rešitev in pripravila predlog, ki je bil predstavljen Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, pristojnim sindikatom in tudi usklajen s KOsRIS. Želeli smo se tudi aktivno vključiti v pogajalsko skupino, saj zelo dobro poznamo razmere v visokem šolstvu in smo prepričani, da bi lahko kot predstavniki delodajalcev kakovostno in s sistemskimi predlogi prispevali k urejanju področja. Žal pa vlada zaenkrat ni pokazala posluha, da bi univerzam, ki so nosilec razvoja slovenske družbe, priznala njihov položaj v družbi tudi s tem, da bi nas upoštevala kot sogovornike pri prenovi plačnega sistema.

Z razočaranjem ugotavljamo, da:

  1. je bil naš predlog, da se v pogajalsko skupino za pogajanja o plačnem stebru, v katerega bo vključeno visoko šolstvo, vključi predstavnike Rektorske konference RS, zavrnjen brez posebne obrazložitve, kljub temu da so javne univerze članice rektorske konference RS eden od največjih delodajalcev v Sloveniji,
  2. našega predloga o novi strukturi delovnih mest strokovnih delavcev – sedaj vključenih v plačno skupino J, ki zagotavlja ustrezno vrednotenje delovnih mest v vseh tarifnih skupinah, omogoča v vsaki tarifni skupini razvrstitev delavcev v plačni razred glede na kompetence in zahtevnost dela in je hkrati tudi pregleden, ker vzpostavlja manjšo razpršenost delovnih mest, za zdaj ni potrdilo in pogajanja ne tečejo v tej smeri,
  3. se pogajanja osredotočajo predvsem na dvig plačnih razredov in ne na izgradnjo novega sistematičnega sistema plač, ki bo zagotavljal primerljivost plač glede na primerljivo delo. Dosedanje neustrezno vrednotenje in napake plačnega sistema tako ne bodo odpravljene. Poleg tega je za RKRS nesprejemljiv predlog, o katerem se pogajajo znotraj pogajalskih skupin, da se za različne plačne skupine zagotavlja različen dvig plač, pri čemer je zopet najslabše predlagan dvig plačne skupine J (strokovnih delavcev). Ob tem ponovno opozarjamo, da je razgradnja plačnega sistema v zadnjih letih povzročila situacijo, ko so delavci na enakih delovnih mestih pri opravljanju enako zahtevnih delovnih nalogah uvrščeni v različne plačne razrede glede na to, v katerem delu javnega sektorja so zaposleni (npr. javna uprava (ministrstva), visokošolske in raziskovalne ustanove, zdravstvene ustanove …),
  4. z vladne strani ne dobivamo celovitih informacij, temveč nam nesistematično in brez strateškega pogleda na stanje posredujejo parcialne informacije, pri čemer nam nihče ne predstavi rešitve, ki jo predlaga vladna stran,
  5. vladna stran ne prepozna visokega šolstva in znanosti kot ključnega stebra razvoja družbe in inovacijskega preboja, na katerem temelji tako izobraževalni sistem, zdravstveni sistem, socialni sistem in gospodarstvo.

Zahteve rektorske konference RS so zato naslednje:

  1. da se v pogajalsko skupino takoj vključi predstavnike RKRS,
  2. da se v okviru pogajanj o stebru, v katerem bo vključeno visoko šolstvo in raziskovanje, predstavi naš predlog,
  3. da se takoj pristopi k reševanju težav plačne skupine J v visokem šolstvu in raziskovanju tako, da se jih vključi v steber skupaj s plačno skupino D in H ter se jim zagotovijo ustrezno vrednotena delovna mesta,
  4. da se zagotovi primerljivost med visokošolskimi učitelji, zdravniki in raziskovanimi delovnimi mesti in da se takoj odpravi nesorazmerje med raziskovalnimi in pedagoškimi delovnimi mesti ter da se ustrezno ovrednotijo tudi vodstvena delovna mesta v visokem šolstvu in znanosti.

Lep pozdrav.

Univerza v Ljubljani