Pustovanje v vaseh na območju Trnovske in Banjške planote nad Novo Gorico

Pustovanje, ki je v krajih na Banjški planoti poznano že od nekdaj, predvidevajo da že iz srednjega veka, se šele v zadnjih tridesetih letih predstavlja javnosti. Po besedah etnologinje Inge Miklavčič Brezigar so maske, ki jih pripravljajo v vaseh na območju Trnovske in Banjške planote nad Novo Gorico, nekaj posebnega, čeprav so na prvi pogled podobne nekaterim iz bližnjih območij Slovenije kot so liške maske ali škoromati.

“Gre za tradicionalen sprevod pustarjev, ki imajo vlogo laufarjev, ki tečejo za otroci in dekleti. Med maskami sta ženin in nevesta, ta stari in ta stara, s klobasarjem, ki potem pobira darove, ko hodijo od hiše do hiše, in z muzikantarjem, ki je tudi oblečen v starinska oblačila. Skratka, to je tradicionalen pustni sprevod, kjer ni karnevalskih sodobnih mask,” je povedala ob današnjem odprtju razstave.

Oprema pustarjev na Trnovsko-Banjški planoti prehaja iz roda v rod, tako kot to velja za pustno izročilo. Obleka iz blaga je prešita s pisanimi trakovi, resicami, klobuk pa je blaga ali papirja, okrašen prav tako z resicami in pisanimi papirnatimi rožami, na vrhu pa je majhen zvonček. Tudi okrog pasu imajo opasane kravje zvonce, s cinglanjem katerih naznanijo svoj prihod. Pustarji imajo v rokah lesene klešče, ki so raztegljive, da lahko z njimi lovijo otroke in mlada dekleta. Od ostalih pustnih mask se razlikujejo tudi po obrazni maski, saj svoj obraz le pobarvajo s črno barvo, včasih so ga le natrli z ogljem.

Miklavčič Brezigarjeva je kot novosti zadnjih desetletij izpostavila sodelovanje z mlajšimi otroki ter večjo odprtost za javnost.

“Včasih smo pustovali le v domači vasi, sedaj pa gremo tudi na različna pustovanja po Sloveniji,” je povedal predsednik Turističnega društva Grgarske Ravne-Bate Jožko Pičulin. Tako so gostovali tudi na Ptuju in v Cerknici ter drugih tradicionalnih pustnih karnevalih.

Z.P. STA