Znani so torej rezultati letošnje mature. Generacija, katere srednješolska leta je v veliki meri zaznamovala epidemija covida-19, je svoj zrelostni izpit po oceni pristojnih dobro opravila, rezultati tako splošne kot poklicne mature pa so primerljivi s tistimi iz preteklih let, so pristojni pojasnili na današnji novinarski konferenci.
Splošno maturo uspešno opravilo 95 odstotkov letošnje generacije
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je čestital vsem maturantkam in maturantom in jim na prihodnji študijski in profesionalni poti zaželel veliko sreče, poguma in predvsem vztrajnosti pri doseganju zadanih ciljev.
Po navedbah direktorja Državnega izpitnega centra Darka Zupanca je splošno maturo letos skupno opravljalo 5965 kandidatov, od tega jih je bilo uspešnih 5462, neuspešnih pa 503. Letošnja uspešnost 91,6 odstotka je res nekaj desetink nižja kot lani, ko je bila 92 odstotkov, pa vendarle so letošnji rezultati po mnenju Zupanca primerljivi z lanskimi oz. predlanskimi. Poudaril je, da je tekoča generacija dejansko zelo uspešna.
Od 5538 kandidatov, ki so uspešno zaključili četrti letnik gimnazije in so splošno maturo opravljali prvič, je izpite uspešno opravilo 5265 kandidatov ali 95,07 odstotka, kar je nekoliko manj kot preteklo leto, ko je bilo uspešnih 95,41 odstotka.
Njihov splošni uspeh je v povprečju 20,51 točke (julija lani 20,79). Povprečna ocena pri slovenščini je 3,52 (julija lani 3,67), pri matematiki 3,52 (julija lani 3,44), pri angleščini 3,73 (julija lani 3,85) in pri nemščini 3,78 (julija lani 3,91).
Iz t. i. tekoče generacije je bilo v spomladanskem roku mature neuspešnih 273 gimnazijcev. Med njimi jih ima 116 (42,49 odstotka) eno negativno oceno, 105 (38,46 odstotka) pa dve. Ti bodo v naslednjih izpitnih rokih splošne mature lahko opravljali popravne izpite iz negativno ocenjenih predmetov. Preostalih 19 odstotkov pa bo moralo maturo v celoti opravljati ponovno.
Svoj zrelostni izpit po koncu večkrat prilagojenega šolanja zaradi epidemije je ta generacija opravila več kot odlično, je poudarila predsednica komisije za splošno maturo Marina Tavčar Krajnc.
Pristojni zadovoljni z opravljenim delom, matura potekala brez večjih težav
Kot je dejala, je dan, ko so znani rezultati mature, dan veselja, še posebej, če vse teče dobro in brez večjih težav. “In letos je bilo tako,” je poudarila. Po njenih besedah jih tudi izjemno veseli, ker letos niso ugotovili kršitev izpitne tajnosti.
Ocenila je, da so svoje naloge kakovostno opravile tako šolske maturitetne komisije, državne predmetne komisije za splošno maturo kot Državni izpitni center, učitelji na šolah, ki so dijake poučevali ter jih pripravljali na splošno maturo, ter zunanji ocenjevalci.
Pri tem se je dotaknila tudi kritik, ki jih je bil na spomladanskem roku splošne mature deležen šolski esej Ali je večje zlo živeti v Gogi ali Tebah? Po kritikah naj bi namreč šlo za nekorekten odmik od teme razpisanega sklopa, je Tavčar Krajnc povzela očitke.
Ob tem je navedla mnenje predmetne komisije za slovenščino, da ne gre za odmik od zastavljenih ciljev pouka slovenščine in pisanja esejev in da literarnobralna zmožnost ne pomeni učenja vsebine literarnih del na pamet, ampak branje in razmišljanje o prebranem. “To so maturanti in maturantke v svojih zapisih tudi izdatno pokazali,” je dejala in dodala, da tudi ocene iz slovenščine kažejo na to, da so se dobro odrezali.
Izrazila je podporo konceptu, ki ga je predmetna komisija za slovenščino v esejsko branje vpeljala že pred dvema letoma in “ga bo postopno razvijala tudi naprej, je pa nekoliko drugačen od tistega, česar smo bili prej skoraj 30 let vajeni”.
Vsak četrti študent maturant poklicne mature
Dve tretjini generacije srednješolcev sta sicer po besedah predsednika komisije za poklicno maturo Borisa Dularja vključeni v poklicno in strokovno izobraževanje, kjer izobrazba in matura pomeni tudi pridobitev poklica.
K letošnjemu spomladanskemu izpitnemu roku poklicne mature so se prijavili skupno 10.104 kandidati (lani 9913), izpitov pa se je na 140 srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih udeležilo 8234 kandidatov, od tega 7388 dijakov in 846 ostalih. Poklicno maturo je uspešno opravilo 7347 kandidatov oz. 89,23 odstotka.
Po besedah Dularja je med vpisanimi na univerzo praktično že vsaj četrti študent maturant poklicne mature, ki je opravljal še peti predmet. V letošnjem spomladanskem roku mature jih je dodatni predmet splošne mature opravljajo 1558, uspešnih jih je bilo 1220. Sicer so najpogosteje kot dodaten predmet izbrali angleščino, matematiko, kemijo, psihologijo, likovno teorijo, biologijo in sociologijo, je navedel Zupanc.
Čeprav se po besedah Dularja velikokrat sliši, da gre pri tej možnosti za “obvod, berglo”, da se hitreje pride na univerzo, pa je njihova ocena, da temu ni tako, in da je rešitev s petim predmetom za to skupino diskriminatorna. Mnenja so, da je nujno treba sistem spremeniti tako, da bi tisti, ki se odločajo za univerzitetni študij, v času šolanja pridobili v 3. in 4. letniku potrebna znanja za uspešen študij.
Na poklicni maturi je bil sicer najboljši uspeh dosežen pri praktičnem delu, kar je Dular označil za na nek način razumljivo, saj dokazuje usposobljenost za poklic. “Imamo pa tudi na državni komisiji kar nekaj predlogov za to, da bomo tudi to odličnost bolj jasno definirali, tudi v smislu težavnosti samega zaključnega dela,” je dejal. Po njegovih besedah se komisija s podporo ministrstva trudi za povečanje eksternosti.
Po objavi rezultatov splošne mature imajo kandidati možnost podati ugovor
Kandidati, ki so opravljali splošno maturo, imajo do 12. julija možnost elektronskega vpogleda v svojo izpitno dokumentacijo. Rok za podajo ugovora se bo iztekel 13. julija. Torek pa je zadnji dan za prijavo k jesenskemu izpitnemu roku splošne mature.
Kandidati, ki so poklicno maturo opravljali na srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah, so se o uspehu na maturi lahko seznanili že prejšnji teden v svojih šolah.
Na podlagi rezultatov mature bodo imeli kandidati možnost vpisa v univerzitetne, visokošolske in višješolske strokovne programe. Kot pomembno je Zupanc ocenil tudi podeljevanje certifikatov z evropsko ravnjo znanja tujih jezikov, ki jih izdaja izpitni center.
C. R., STA
