V Podbrezjah dogodek za povečanje uporabe lokalnih živil v javnih zavodih

0
399
(Foto: STA)

V Mestni občini Kranj želijo v prehrano javnih zavodov vključiti čim več ekoloških in lokalno pridelanih živil. Da bi ta proces pospešili in vzpostavili povezave med deležniki, so v torek na kmetiji Matijovc v Podbrezjah organizirali dogodek, na katerem so se lokalni ponudniki predstavili zainteresiranim javnim zavodom.

Kot so sporočili z Mestne občine Kranj, se je dogodka udeležilo več kot 20 pridelovalcev iz Gorenjske, Savinjske doline, Kobarida in drugod ter več kot 30 predstavnikov javnih zavodov. Med slednjimi so bili ravnatelji šol, kuharji in strokovnjaki, ki se v javnih zavodih ukvarjajo z ekologijo in trajnostnimi temami.

Na dogodku, ki je potekal okviru kranjskega projekta za povečanje lokalne prehranske samooskrbe, so spregovorili tudi o tem, kako poteka skupno naročanje živil javnih zavodov in kakšne prednosti prinaša. Kot je izpostavil kranjski župan Matjaž Rakovec, s skupnim naročanjem podpirajo lokalne pridelovalce in lokalno pridelavo hrane, hkrati pa v jedilnike vrtčevskih in osnovnošolskih otrok ter starostnikov uvajajo bolj zdravo in kakovostno hrano.

“Zavedamo se še nekaterih pomanjkljivosti na tem področju, a jih s skupnimi močmi in znanjem poskušamo sproti reševati, saj želimo, da bi bil dinamični nabavni sistem čim bolj uporabnikom prijazen in bi vanj vstopilo še več lokalnih pridelovalcev in javnih zavodov,” je povedal župan. Kot je izpostavil, digitalne rešitve že zdaj lajšajo zapletene postopke in z zadovoljstvom ugotavljajo trend povečevanja dobavljene in pripravljene lokalne hrane.

Projekt v sodelovanju z Zbornico kmetijskih in živalskih podjetij, Kmetijsko-gozdarsko zbornico ter podjetjema Praetor in Smartconsult poteka že od leta 2020. Leta 2021 je v sistem vstopilo prvih pet javnih zavodov iz Kranja, Šenčurja in Cerkelj, do leta 2024 pa bo živila preko dinamičnega nabavnega sistema javnega naročanja naročalo devet zavodov.

Delež dobavljene in pripravljene lokalne hrane je 44-odstoten, v določenih izločenih sklopih pa tudi več kot 80-odstoten. Je pa na področju javnih naročil še nekaj izzivov, in sicer so cene lokalnih pridelkov včasih višje, cene obrokov ne sledijo podražitvam, lokalni ponudniki se ne prijavljajo na javna naročila, povpraševanje ni usklajeno.

Med predlaganima rešitvama so bolj natančna merila, ki bodo poudarjala kakovost in bodo v prid lokalnim pridelovalcem, ter možnost združenih ponudb lokalnih pridelovalcev, da se poenostavi administracija in logistika oskrbe. Pomemben del projekta je namreč tudi, da javni zavodi kot edino merilo ne zahtevajo samo najnižje cene, temveč tudi kakovost, ki pa jo morajo dobavitelji izkazovati s certifikati kakovosti.

Skupno javno naročanje živil poteka po digitalni poti preko portala javnih naročil in slovenske platforme Katalog živil. V kratkem se obeta nadgradnja Kataloga živil, tako da bo naročanje še bolj poenostavljeno in bo zavodom omogočalo še bolj natančne izračune odstotkov naročenih lokalnih živil ter bo omogočalo stalne analize naročenih živil.

C. R., STA