Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih odsvetujejo uporabo zaslonov otrokom do dveh let starosti, nato pa priporočajo uporabo zgolj v spremstvu staršev. Z otroki, predvsem pa potem z najstniki pa je zelo pomemben iskren pogovor o uporabi naprav in pasteh interneta. V centru Logout svetujejo tudi družinski načrt uporabe zaslonov.
Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so jih pred dvema letoma pripravili pri Zdravniški zbornici Slovenije skupaj s strokovnjaki z drugih področij, priporočajo, da otroci do dveh let starosti niso izpostavljeni zaslonom, do petih let naj uporabljajo zaslone v navzočnosti staršev manj kot eno uro na dan. Otroci med šestim in devetim letom naj pred zasloni preživijo največ eno uro, pri čemer naj bo samostojna uporaba le izjema (npr. delo za šolo), med 10. in 12. letom starosti največ uro in pol, mladostniki, stari med 13 in 18 let, pa največ dve uri na dan. Vsem starostnim skupinam pa priporočajo, da zaslonov ne uporabljajo dve uri pred spanjem.
Pri uporabi zaslonov so starši otrokom velik zgled
Kot je za STA poudarila Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, so starši pri uporabi naprav z zasloni otrokom velik zgled, zato je pomembno, da tudi sami omejijo uporabo naprav. V centru Logout svetujejo, da naredijo družinski načrt uporabe zaslonov. Pri tem je lahko v pomoč tudi aplikacija za oblikovanje načrta, objavljena na spletni strani www.logout.org. V njej po korakih določijo, kdo v družini lahko uporablja katere naprave in kdaj, v katerih prostorih se naprave uporabljajo, kateri prostori oziroma območja so brez zaslonov ter kdaj se zasloni ugasnejo. Prav tako se opredelijo osnovna pravila za vsakega otroka posebej pa tudi aktivnosti brez zaslonov in ukrepi za zagotavljanje spletne varnosti.
Kot je izpostavila Ahacova, morajo biti pravila dogovorjena konkretno in prilagojena posamezni družini, prav tako pa se morajo v družini dogovoriti, kakšne bodo posledice, če se kdo dogovora ne bo držal. Otroci morajo namreč vedeti, kaj pričakovati, da ne pride do nepričakovanega impulzivnega jemanja naprav. Pričakovati je, da se bodo otroci ob postavljanju meja upirali in tudi izsiljevali, saj preizkušajo meje, a je treba vztrajati pri dogovoru. Tako bodo otroci vedeli, da je čas za ogled risanke in da se po njej zaslon ugasne, je pojasnila.
Ob tem je opozorila, da se morajo starši zavedati, da se del otrokovih možganov, ki je odgovoren na nadzor impulzov in predvidevanje posledic, razvija do 25. leta starosti, zato starši ne morejo pričakovati, da se bodo otroci sami lahko zadržali ter po eni uri igranja računalniških iger računalnik ugasnili in šli delat nalogo. Po njenih besedah je sicer bolje, da otroci zaslona ne gledajo dlje časa v kosu, ampak v krajših časovnih obdobjih, ki so prekinjena z drugimi aktivnostmi. Ob gledanju zaslona do ene ure na dan sicer ni pričakovati negativnih posledic, je še dodala.
Starši naj vedo, kaj otroci za zaslonom delajo in kdaj
Prve naprave otroci po njenih besedah najpogosteje dobijo okoli 9. ali 10. leta starosti. Priporočljivo je, da to ni otrokova lastna naprava oziroma naprava, ki si jo kupi sam s svojo žepnino, ampak da je to stara naprava denimo od enega od staršev, in da se starši z otrokom pogovorijo o tem, koliko časa jo bo lahko uporabljal, za kaj in kje.
Po njenih besedah je pomembno, da starši vedo, kaj otroci na napravi delajo in kdaj, da izbirajo starosti primerne vsebine ter da na napravi nimajo ves čas dostopa do interneta. Pri tem so staršem lahko v pomoč različne aplikacije za starševski nadzor, s pomočjo katerih lahko omejijo časovni dostop in dostop do nekaterih vsebin. Predvsem z najstniki pa naj se čim več odprto pogovarjajo o tem, kaj se jim na spletu dogaja.
Mogoče se komu zdi neumno, kaj počnejo na spletu, ali pa je celo jezen na otroka in mu govori, “kaj pa sploh je takega na spletu, zakaj je zdaj ta zaslon tako zanimiv”, toda po njenem mnenju je bolje, da otroka z iskrenim zanimanjem vprašajo, kaj počne, kaj se tam dogaja, kaj mu to pomeni, kako se ob tem počuti. “S takšnim iskrenim stikom vzpostavljajo dober odnos z otroki, da jim bodo upali povedati, kaj se je zgodilo, če bodo kdaj prišli v težave,” je pojasnila.
Ob tem je po njenih navedbah pomembno, da starši otrokom predstavijo, kaj se jim lahko zgodi na internetu, na kaj morajo biti pozorni in kateri so opozorilni znaki. Pozorni morajo biti predvsem na sporočila neznancev, naj ne pošiljajo svojih fotografij oziroma naj se ne odzivajo na vabila neznancev po srečanjih v živo. Če pa slučajno pride do kakršnih koli prevar ali nasilja, pa naj to nemudoma povedo odrasli osebi, ki ji zaupajo.
Pred 13. letom odsvetujejo uporabo družbenih omrežij
Pred 13. letom starosti zelo odsvetujejo uporabo kakršnih koli družbenih omrežij, čeprav ima veliko otrok po opažanjih Ahacove profile na družbenih omrežjih že prej, saj se bojijo socialne izključenosti, če jih ne bi imeli. Pri tem je po njenih besedah pomembno, da so ti profili zasebni, da lahko do njih dostopa čim manj ljudi. Zelo pomembno pa je tudi, da se mladi zavedajo, da morajo biti zelo pazljivi pri tem, kaj objavljajo na svojih profilih, da ne objavljajo svojih slik, da ne izdajo, kje živijo in kje se nahajajo, da ne sprejemajo neznancev in ne nasedajo na različne spletne prevare.
Ob tem je pojasnila, da se ob obiskih šol v vsakem razredu najde kdo, ki pove, da je že dobil kako neprimerno fotografijo. Ker se v zadnjem času o tem precej govori, so otroci po njenih besedah precej ozaveščeni, tako nekateri že znajo prepoznati znake neprimernih sporočil, blokirati pošiljatelja in povedati odraslim. Skrbi pa jo za tiste, ki o tem niso pripravljeni spregovoriti, je dodala.
Opozarjanju na spletna tveganja in ozaveščanju mladih o varni rabi interneta je sicer namenjen tudi cel mesec februar, ki velja za mesec varne rabe interneta.
Z.P., STA
