Univerze so dolžne vzpostaviti ustrezne pogoje za izobraževanje vseh študentov, tudi tistih s posebnimi potrebami. Rektorska konferenca je včeraj pripravila spletni dogodek na to temo, kjer je Matjaž Debevec iz Evropskega centra za vire o dostopnosti povedal, da se v Sloveniji vse več invalidov odloča za študij in vse več ga tudi uspešno zaključi.
“Vključevalno okolje je eden od osnovnih postulatov delovanja univerz. Le z neizključevanjem izpolnjujemo naše poslanstvo, ki mora biti ne le ustvarjanje novega znanja in prenašanje tega v naslednje generacije, temveč tudi to, da to znanje, spremembe in izboljšave življenj, ki jih kreiramo z novim znanjem, dosežejo celotno družbo, vse njene posameznike, tudi tiste najšibkejše. Univerze moramo biti vodniki družbe, sploh danes, ko se vedno bolj razrašča nestrpnost,” je v uvodnem nagovoru povedal predsedujoči Rektorski konferenci, rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.
Tudi rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je poudaril, da morajo univerze omogočati razvoj in pridobitev ustrezne izobrazbe vsem članom družbe. “S številnimi tehnološkimi rešitvami, ki so danes na voljo tako institucijam kot posameznikom, to ne bi smelo več biti problem,” je dejal.
Na mariborski univerzi je v zadnjih letih vedno več vpisanih s statusom študenta s posebnimi potrebami. “Aktivnosti za izboljšanje inkluzije študentov smo na univerzi začeli razvijati in nadgrajevati v študijskem letu 2021/2022. Ocenjujemo, da so učinki vpeljanih aktivnosti zelo pozitivni,” je povedal rektor.
Nacionalni ekspert v Evropskem centru za vire o dostopnosti AccessibleEU Matjaž Debevc je potrdil, da Slovenija izstopa z izjemnimi primeri dobre prakse na področju vključevanja oseb s posebnimi potrebami v izobraževalno okolje. “Spodbudno je videti, da se vse več invalidov odloča za študij in da jih ga vse več uspešno zaključi. Obstajajo pa še vedno nekatere ovire, na primer fizična dostopnost, mobilnost, pomoč pri vsakodnevnem funkcioniranju in zagotavljanju pogojev za sodelovanje študentov invalidov v učnem procesu. Pomembno je, da se zavedamo teh pomanjkljivosti in da skupaj določimo potrebne prioritete in sistemske spremembe,” je dejal.
Poudaril je potrebo po uvajanju učnih predmetov na temo analize, oblikovanja in ocenjevanja dostopnosti spletišč, mobilnih aplikacij, proizvodov in storitev. “V Sloveniji je izjemno pomanjkanje ustreznega znanja in kadrov, ki bi bili sposobni primerno ovrednotiti in oblikovati dostopne produkte in storitve, kar je ena od zakonskih zahtev Evrope in Slovenije, ki jih moramo izpolniti do leta 2025,” je povedal.
Duša Marjetič z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je predstavila Pravilnik o postopkih in načinu izvrševanja pravic študentov s posebnimi potrebami in študentov s posebnim statusom v visokem šolstvu, ki je trenutno v usklajevanju. Po njenih besedah predlog vključuje dosedanje dobre prakse visokošolskih zavodov na tem področju in omogoča njegovo izvajanje za študente na vseh treh stopnjah ter na javnih in zasebnih visokošolskih zavodih.
Klemen Šubic iz Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) opaža v zadnjih letih velik korak v izboljšanju prilagoditev za študente. “Napredek je velik, a določena priporočila ostajajo,” je dejal. Med še vedno obstoječimi pomanjkljivosti je omenil, da se velikokrat prilagoditve nanašajo zgolj na fizično dostopnost, pozablja pa se na dostopnost do gradiv v digitalni obliki in dostopnost spletišč. Najpogostejše prilagoditve so za gibalno ovirane, a zelo redko za slepe in slabovidne.
Poudaril je, da prilagoditve niso pomembne samo za študente s posebnimi potrebami. “Vsi v določenem obdobju potrebujemo določene prilagoditve, bodisi da smo bolni, poškodovani, noseči. Prilagoditve, ki se opravljajo za študente s posebnimi potrebami, so še kako dobrodošle za vse. Ko so enkrat uvedene, jih prepoznamo in znamo ceniti,” je dejal.
C. R. STA
