DZ je včeraj z 51 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo zakona o visokem šolstvu, ki ureja pravni status članic univerze in javno službo v visokem šolstvu. Ta obsega izobraževalne, znanstveno-raziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti, izvajajo jo javni visokošolski in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe.
Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Matjaž Krajnc je na torkovi seji povedal, da novela primarno ureja zahtevi ustavnega sodišča po ureditvi javne službe v visokem šolstvu in pravnega statusa članic univerz. Ustavno sodišče je ocenilo, da ni jasno določeno, ali so lahko članice univerze samostojne pravne osebe ali ne.
Po predlogu novele se javna služba financira iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa zakon o visokem šolstvu, kar se nanaša na izredni študij, ki ga izvajajo javni visokošolski zavodi. Glede pravnega statusa članic univerz novela določa univerzo kot pravno osebo, njene članice pa se kot njen del tudi vpišejo v sodni register.
Novela zakona članicam univerze omogoča opravljanje tržne dejavnosti in samostojno razpolaganje z ustvarjenim prihodkom. Predvideva tudi varovalko, da univerza in ustanovitelj za obveznosti članice ne odgovarjata ter da se morebitna izguba ne sme kriti iz sredstev javne službe.
Novela vključuje še manjše spremembe in dopolnitve, vezane na vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu ter na položaj visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice. Ureja tudi dostop do visokošolskega izobraževanja tujim državljanom, ki v Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje, in do subvencioniranega bivanja tujim državljanom in državljanom EU.
Poslanci vloženih dopolnil SDS v zvezi z definicijo javne službe in zamejskimi študenti niso podprli.
C. R., STA
