Na ljubljanski univerzi so predstavili načrt uvajanja mikrodokazil in sodelovanja z okoljem. Mikrodokazila se v akademsko okolje uvajajo v okviru projekta UL za trajnostni razvoj (Ultra). Izkušnje pilotnih projektov kažejo, da je v podjetjih, civilni družbi in javni upravi interes po zelenem prehodu, krožnem gospodarstvu in trajnostnem razvoju.
“Družbe so se v zadnjem desetletju in pol znašle pred velikimi izzivi, na katere se moramo odzivati tudi univerze, če želimo še naprej igrati aktivno vlogo v družbi in jo voditi v prihodnost,” je na novinarski konferenci povedal rektor Gregor Majdič. Pri tem prilagajanju bodo zelo veliko vlogo imela mikrodokazila, ki jih uvajajo na univerzi. Majdič verjame, da so mikrodokazila, ki so sicer zapisi učnih izidov posameznika, doseženih v kratkem časovnem obdobju, pomembna priložnost za sprotno in prožno prilagajanje izzivom izobraževanja, predvsem s stališča podaljševanja življenjske dobe in daljše delovne dobe ljudi.
Oblikovanje t.i. poklicev prihodnosti in inovativnih oblik poučevanja, ki jih zahtevajo usposabljanja z mikrodokazili, se bosta po Majdičevem prepričanju odrazila tudi v širšem visokošolskem ekosistemu in pomembno prispevala h krepitvi vloge univerz v 21. stoletju.
Prorektorica za študijske in študentske zadeve Ksenija Vidmar Horvat je izpostavila, da so mikrodokazila del programa vseživljenjskega učenja, ki postaja četrti steber izobraževalnega in raziskovalnega poslanstva. “Mikrodokazila nikakor ne posegajo v obstoječo strukturo študija na prvi, drugi in tretji stopnji, temveč jo nadgrajuje, obenem pa verjamemo, da bodo izkušnje, ki jih bomo pridobivali skozi učenje in usposabljanje z mikrodokazili prek vseživljenjskega učenja, lahko smiselno nadgradili naše obstoječe programe,” je pojasnila in dodala, da se predvsem nadejajo novih oblik sodelovanja z okoljem.
Center vseživljenjskega učenja, ki ga odpirajo na univerzi, je po besedah vodje centra Tamare Boh središče za uvajanje mikrodokazil na univerzi, ki povezuje članice z okoljem. “Center je priložnost, da prenesemo vse naše bogate dosedanje izkušnje obštudijskega izobraževanja na nove naloge odzivanja na potrebe družbe, medtem ko še naprej krepimo idejo in cilje vseživljenjskega učenja,” je poudarila.
“Izkušnje pilotnih projektov kažejo, da prihaja do povpraševanja v podjetjih, civilni družbi in javni upravi po različnih tematikah, predvsem pa o zelenem prehodu, krožnem gospodarstvu in trajnostnem razvoju,” je povedala Jana Arbeiter, sicer vodja pilotnih projektov Vseživljenjsko učenje in mikrodokazila in Program usposabljanja za zeleni in digitalni prehod v trajnostno družbo.
Vodji pilotnega projekta Vseživljenjsko učenje in mikrokrediti Andreju Kosu se zdi izjemno pomembno, da v omenjene tri stebre univerze dodajajo še vseživljenjsko učenje kot enega ključnih stebrov v današnji družbi. “Potrebe po kompetencah izredno hitro napredujejo in prav zaradi tega je potreba po krajših usposabljanjih, tudi v smislu nadgrajevanja obstoječih znanj izjemno pomembna za razvoj univerze,” je dejal. Spomnil je na anketo med članicami, ki je pokazala, da nekatere članice to že odlično delajo in bodo z mikrodokazili to še nadgradili, mnogo članic pa bo s projekti vstopilo v to zgodbo.
V obdobju od 1. julija 2022 do 31. decembra 2025 bo univerza izvedla 11 pilotnih projektov, v okviru katerih bo posodobljenih 29 kurikulov visokošolskih študijskih programov. Višina odobrenih sredstev za projekt je nekaj več kot 25,6 milijona evrov. Projekt sofinancirata ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in EU NextGenerationEU iz sklada načrta za okrevanje in odpornost.
