Z novim šolskim letom 2023/24 se bo začela izvajati nova šestletna strategija šolske sheme sadja, zelenjave in mleka. Gre za ukrep skupne kmetijske politike EU, ki šolarjem zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Vrednost ukrepa je nekaj manj kot 9,5 milijona evrov do leta 2029.
Šolska shema se izvaja od začetka šolskega leta 2017/18 in združuje prejšnji shemi šolskega sadja in zelenjave ter shemo šolskega mleka v enotno shemo. Njen glavni element je razdeljevanje dodatnega brezplačnega obroka sadja in zelenjave oziroma mleka in mlečnih izdelkov otrokom v izobraževalnih ustanovah. Financira se večinoma iz proračuna EU, del sredstev prispeva tudi država.
Strategijo za izvajanje šolske sheme za naslednjih šest šolskih let je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko v soglasju z ministroma za vzgojo in izobraževanje ter za zdravje sprejela 29. junija, so danes sporočili s kmetijskega ministrstva. Dosedanji rezultati kažejo, da je treba s shemo nadaljevati, so dodali.
Namen šolske sheme je povečati porabo sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov pri otrocih in mladostnikih. Spremljajo jo izobraževalni ukrepi, ki so usmerjeni v izboljšanje prehranskih navad ter izobraževanje o zdravih prehranskih navadah, kratkih verigah, ekološkem kmetovanju, trajnostni pridelavi in preprečevanju zavržkov hrane.
Poročilo o petletnem vrednotenju učinkov šolske sheme od šolskega leta 2017/18 do šolskega leta 2021/22, ki ga je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, ugotavlja, da je šolska shema dober povezovalni mehanizem, ki se izvaja v šolskem okolju, saj pri njegovi izvedbi uspešno sodeluje več resorjev. Prinaša nekatere želene učinke, vendar pa v petletnem obdobju izvajanja še vedno lahko govorimo le o kratkoročnih učinkih.
Poročilo ugotavlja, da se je znotraj enega šolskega leta pri učencih izboljšal odnos do uživanja sadja in zelenjave ter pogostost uživanja sadja. To ne drži za mleko in ne vedno tudi za zelenjavo, na splošno pa se je znanje o zdravem življenjskem slogu izboljšalo. Še vedno obstajajo nekatere skupine, pri katerih se je znanje poslabšalo, to so predvsem starejši učenci, fantje ter učenci iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom.
Na osnovi teh rezultatov je nova šestletna strategija usmerjena v povečanje nabave proizvodov pri lokalnih proizvajalcih, raznovrstnost ponudbe, predvsem zelenjave in proizvodov iz ekološke pridelave, okrepitev spremljevalnih izobraževalnih ukrepov in dejavnosti ter mreženja, so navedli na ministrstvu.
Nova strategija se sicer ne razlikuje bistveno od predhodne. Prednostni cilji so povečanje porabe sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov pri otrocih in mladostnikih, kot tudi povečanje porabe lokalnega oziroma ekološkega sadja in zelenjave v šolah, spodbujanje zdravih prehranskih navad pri otrocih in mladostnikih in povezovanje otrok s kmetijstvom.
Ocena letnega proračuna za izvajanje šolske sheme je približno 1,6 milijona evrov, od tega približno 62 odstotkov prispeva EU, preostalo pa državni proračun.
C. R., STA
