Najbrž velja tudi za Slovenijo: Vplivneži na družbenih omrežjih vse bolj razširjen vir novic med mladimi

0
232
Voditeljici kanala Na tekočem (Foto: Twitter)

Vplivneži in zvezdniki na družbenih omrežjih med mladimi vse bolj prevzemajo vlogo glavnega vira novic, namesto novinarjev osrednjih medijev, je razvidno iz danes objavljenega poročila Reutersovega inštituta za novinarske študije. Več kot polovica uporabnikov je namreč zatrdila, da večino novic prejme od znanih osebnosti na teh omrežjih.

55 odstotkov uporabnikov TikToka in Snapchata ter 52 odstotkov uporabnikov Instagrama novice prejema od znanih osebnosti na teh družbenih omrežjih, za razliko od 33 do 42 odstotkov uporabnikov, ki novice črpajo iz osrednjih medijev in novinarjev na teh platformah.

Vodilni avtor raziskave Nic Newman je ob tem izpostavil britanskega vplivneža Matta Wellanda, ki v objavah za svojih 2,8 milijona naročnikov na TikToku razpravlja o aktualnih zadevah v svetu in vsakdanjem življenju. “Lahko pa gre za zvezdnika, kot je nogometaš, ki govori o aktualnem dogodku,” je povedal za francosko tiskovno agencijo AFP.

Primer tega je denimo kampanja angleškega nogometaša Marcusa Rashforda leta 2020 za brezplačne šolske obroke za otroke iz revnih družin. Po besedah Newmana za mlade namreč novice ne pomenijo le razpravljanje o politiki in mednarodnih odnosih, temveč “vse, kar se dogaja na kateremkoli področju življenja”.

Facebook med družbenimi omrežji ostaja vodilni vir novic, vendar njegov vpliv upada. Leta 2016 ga je za vir novic uporabljalo 42 odstotkov vprašanih, do danes pa se je ta odstotek znižal na 28. To med drugim odraža premik mladih iz Facebooka k drugim platformam, kot sta TikTok in YouTube, ki primarno ponujata video vsebine.

TikTok uporablja 44 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, od česar jih 20 odstotkov iz te aplikacije pridobiva tudi novice, kar je pet odstotkov več kot lani. Največji izziv za tradicionalne medije na podlagi poročila predstavlja upad števila tistih, ki novice črpajo iz njihovih spletnih mest. Teh je 22 odstotkov, kar je deset odstotkov manj kot leta 2018.

Po besedah direktorja inštituta Rasmusa Kleis Nielsena ta premik predstavlja bolj temeljno spremembo za novičarsko industrijo, kot je bil prehod s papirnate na digitalno obliko podajanja vsebin. Vendar pa se uporabniki družbenih omrežij kot virov novic večinoma zavedajo tveganj, ki jih to prinaša. Le 30 odstotkov jih meni, da je to dober način uravnoteženega informiranja, a se jih na novinarje kljub temu zanaša zgolj 27 odstotkov.

Podatki iz poročila Reutersovega inštituta, ki deluje v okviru univerze v Oxfordu, temeljijo na intervjujih s približno 94.000 ljudmi iz 46 držav.

C. R., STA