Športna vzgoja na Univerzi v Ljubljani letos slavi 60-letnico. Predstavniki univerze, Olimpijskega komiteja Slovenije, države in drugih organizacij so se na konferenci spomnili te častitljive obletnice. Glavni poziv slavnostne konference pa je usmerjen v prihodnost in vnovično obvezno uvedbo športne vzgoje v prve letnike univerzitetnih programov.
Športne vsebine je Univerza v Ljubljani, takrat še pod nazivom telesna kultura, uvedla v svoje programe leta 1963, sprva na Fakulteti za strojništvo in Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo.
Športna aktivnost študentov se je močno spreminjala. V študijskem letu 1981/82 je bilo redno telesno dejavnih rekordnih 63 odstotkov študentov, v študijskem letu 2003/04 polovica in po letu 2013/14 in uvedbi bolonjske reforme le še slabih 13 odstotkov, je v uvodnem nagovoru poudaril Janez Vodičar s Fakultete za šport.
Prav zato je bil danes na prvem mestu poziv za vnovično obvezno uvedbo športa v prvih letnikih študija, pa tudi razširitev ponudbe za rekreacijo in kreditne točke. Strateške usmeritve so narejene, v Nacionalnem programu visokega šolstva, ki ureja tudi financiranje, pa naj bi šport spet našel svoj prostor do leta 2030.
V uvodnem govoru je Janez Vodičar s Fakultete za šport opozoril tudi na potrebo po prenovi športne infrastrukture, predvsem dvorane v Rožni dolini, ki bo letos stara že pol stoletja.
Da šport ni osnovna vsebina univerze, je pa zanjo vseeno zelo pomemben, je poudaril rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič in potrdil zmanjšanje telesne aktivnosti študentov v zadnjem desetletju in izpostavil pozitivne učinke telesne dejavnosti na celotno populacijo.
“Na univerzi si bomo v pripravi novega zakona o visokem šolstvu prizadevali za vnovično uvedbo športa. Tudi športna infrastruktura je zastarela, a ne razmišljamo samo o Rožni dolini, ampak tudi o Bežigradu. Upam, da bomo prišli do potrebnih sredstev in vsaj še naslednjih 60 let uspešno izvajali programe,” je dejal Papič.
K športni problematiki na univerzi pa se je vrnil Igor Lukšič, predsednik Športne zveze Univerze v Ljubljani in nekdanji minister pristojen tudi za športno področje. Ta je s prstom pokazal kar na fakultete. “Nekoč se je država zavedala, da je tudi šport ključna vsebina za vsakega intelektualca. V zadnjih dveh desetletjih pa se fakultete odrekajo vsemu, kar ni strokovna vsebina.”
“Moramo imeti intelektualca, ki bo predstavljal univerzo kot celoto in ne samo svoj delčka znanja. Sem sodi tudi odnos do lastnega telesa in gibanja. Tega univerza noče sprejeti in to je treba določiti z zakonom. Druge možnosti, da bi bil tudi šport ključna vsebina vsakega diplomanta, ni.”
Da gre tudi drugače in da zanimanje za šport med študenti je, je opozoril Žiga Bratož, s Fakultete za strojništvo, ki vidi telesno vzgojo kot protiutež sedečemu načinu življenja. Ob strojništvu je telesna vzgoja na 26 članicah del rednega študijskega procesa tudi na fakultetah za farmacijo, gradbeništvo, ekonomijo in biotehnični fakulteti, kjer je aktivnih tretjino in več študentov. Vrača se tudi na medicino. Na številnih drugih fakultetah so na voljo športne vsebine, a je zanimanje glede na celotno populacijo majhno.
C. R., STA
