Pred 100 leti se je rodila ena pomembnejših slovenskih slikark in ilustratork 20. stoletja Roža Piščanec. Ilustrirala je več kot 100 knjig in bila za svoje delo tudi večkrat nagrajena. V slovensko mladinsko in otroško literaturo je vnesla poseben slog, njene podobe živijo v slikanicah, kot sta Kdo je napravil Vidku srajčico in Trije medvedi.
Slikarka, ki je dvakrat prejela Levstikovo nagrado (1954 in 1961), je med drugim ustvarila podobe za slikaniško klasiko Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico, ki je do danes doživela več kot 20 natisov, so zapisali pri Mladinski knjigi.
Slikanica je prvič izšla leta 1955 v zbirki Čebelica, potem pa še v zbirkah Cicibanov vrtiljak, Zlata slikanica in Velike slikanice. Prevedena je bila tudi v številne jezike, med drugim v italijanski, srbski, bosanski, ruski in makedonski. Zgodba je dramatizirana tudi za radijsko igro, uprizorjena je bila na lutkovnih odrih. S svojimi ilustracijami je Roža Piščanec vrsto let opremljala reviji Ciciban in Pionir, so spomnili pri Mladinski knjigi.
“Roža Piščanec je tako kot njene sodobnice ilustratorke v slovensko mladinsko in otroško literaturo vnesla poseben slog, za katerega je bila značilna bogata likovna pripovednost z mnogimi mikavnimi podrobnostmi,” so še zapisali pri založbi in poudarili, da bodo “njene podobe še dolgo živele v knjigah in knjižicah, kot so Trije medvedi, Belokranjske pesmice Boža Račiča, Zgodbe o zmešnjavah Hansa Fallade, Povestice o punčki Maji Bogomira Magajne, Hišnikov dan, Beli konjič, S helikopterjem k stricu Tintinu Branke Jurca, Medenjakova hišica Františka Hrubina, Naše živali Franceta Bevka ter Pridi, mili moj Ariel Mire Mihelič.
Roža Piščanec se je rodila v Lovrencu na Dravskem polju pri Ptuju. Po vojni je študirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in leta 1950 zaključila študij slikarstva. Dve leti pozneje je končala slikarsko specialko pri Slavku Pengovu.
Po študiju je kot likovni pedagog poučevala na nekaterih osnovnih šolah v Ljubljani ter bila zaposlena na Poljanski gimnaziji v Ljubljani do upokojitve leta 1973. Kot upokojenka se je posvečala predvsem akvarelom in risbam. Ustvarjala je vse do smrti.
Čeprav je slikala krajine in figuralne kompozicije v olju in akvarelu, je bila širši javnosti poznana predvsem po ilustracijah otroške literature, pravljic, učbenikov in periodičnega tiska za otroke in mladino.
Umrla je leta 2006 v 83. letu starosti.
