Pravljični studio za boljše pripovedovalske kompetence otrok

0
271
Nekoč je v hišici - gobici živel...... (Foto: Pixabay)

Pod okriljem Vodnikove domačije oz. Zavoda Divja misel je več let nastajal projekt, namenjen spodbujanju pripovedovalskih kompetenc pri otrocih Pravljični studio. Z njim so po besedah vodje projekta Špele Frlic želeli zagotoviti gradivo, s pomočjo katerega bi lahko ustvarjali zgodbe, ob čemer so motive iskali v ljudskih pravljicah.

 

Kot je pojasnila Špela Frlic, si otroci, ki so po njenih besedah odlični pripovedovalci, zelo radi izmišljujejo zgodbe, včasih celotna njihova igra postane uprizarjanje domišljijskih pripovedi. Obenem je opozorila na številne mednarodne raziskave, ki potrjujejo, da spodbujanje otrok k pripovedovanju pripomore, da se bolj artikulirano izražajo, da si gradijo besedni zaklad ter da se učijo upovedovanja misli v smiselno formo oziroma celoto.

Omenjeno je Špelo Frlic, ki ima za seboj že dolgo zgodovino pripovedovalskega dela, vzpodbudilo k zamisli, da bi razvili vsebine, s katerimi bi lahko otrokom pomagali pri njihovem pripovedovanju zgodb. Želeli so jim zagotoviti dovolj materiala, ki bi jim služil za gradnike, saj, kot je pojasnila, zgodba ne nastane iz nič. Gradnike so oblikovali s pomočjo ljudskih pravljic z evropskega prostora, ki po besedah vodje projekta ponujajo veliko materiala, hkrati pa se jim je zdelo pomembno, da otroci te zgodbe poznajo oziroma, da si ustvarijo nek osnovni repertoar pravljic.

Na podlagi omenjenega so potem “čisto laboratorijsko” razvili pripovedovalske kocke z naborom pravljičnih motivov, pripovedovalske prosojnice in pravljični zemljevid – Dežela slovenskih ljudskih pravljic.

Pri izboru motivov za kocke so izhajali iz analize čudežnih pravljic ruskega strukturalista Vladimirja Proppa in so namenjene ustvarjanju tudi bolj kompleksnih zgodb. Poleg prosojnic z barvnimi potiski, ki vključujejo motive pravljičnih junakov, predmetov in vremenskih pojavov ter različne poglede (ključavnica, daljnogled, okno), ki se s plastenjem sestavijo v številne podobe, so ustvarili tudi poseben pravljični zemljevid, ki ga je z duhovitimi ilustracijami dopolnil Matija Medved. Na njem je zbranih 64 pravljičnih junakov in motivov, ki predstavljajo temeljni repertoar slovenskih ljudskih pravljic. Vsa orodja so namenjena za izhodišče, ki ga otroci uporabijo za svojo zgodbo, je pojasnila Špela Frlic.

Kot je poudarila, so najprej ves material razvili zase, da jim bilo lažje pri izvajanju otroških delavnic po vrtcih in šolah, kmalu pa so jih začeli za material prositi tudi vzgojitelji in učitelji, da bi lahko tudi sami izvajali delavnice z otroki.

Orodja, ki so jih na koncu ustvarili slovenski proizvajalci, so razvili s pomočjo Centra za kreativnost, ki deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Dolgoletno delo je vključevalo veliko razmišljanja in sodelovanja s strokovnjaki. Vzporedno s temi orodji so za različne starostne skupine razvili tudi kulturno-umetnostne vsebine – delavnice, ki jih izvajajo po vrtcih in šolah.

Že tretje leto se povezujejo z Društvom Slon, s katerim bodo tokrat, od 10. do 14. julija, ponudili delavnice na Vodnikovi domačiji Center. Te so nadgradnja zgodbam, ki nastanejo v okviru Pravljičnega studia, saj jih pretvorijo v animacijo oziroma kratke animirane filme. Pripovedovanje zgodb ni nujno le ustno, je sklenila Špela Frlic in povedala, da je za delavnico na voljo še nekaj prostih mest.

Pri projektu so poleg pripovedovalke in folkloristke Špela Frlic in ilustratorja Medveda sodelovali še oblikovalke Hana Jesih, Sara Badovinac in Sara Škarica ter umetnostne pedagoginje Maša Jazbec, Nuša Jurjevič in Katja Puntar pri zasnovi in izvajanju pedagoških dejavnosti. Strokovna sodelavca projekta pa sta profesorica razvojne psihologije na Filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek ter profesor obče pedagogike in teorije vzgoje na Filozofski fakulteti Robi Kroflič.

C. R., STA