Matematiki vsako leto 14. marca praznujejo mednarodni dan matematike, ter dan števila pi, ki je posvečen matematični konstanti pi. Ta dan med drugim opominja na pomembno vlogo matematike pri prebojih v znanosti in izboljšanju kakovosti življenja. Na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko bodo dan obeležili s pestrim programom.
Datum praznovanja števila pi se v ameriškem datumskem formatu zapiše kot 3/14, kar so tudi prve tri števke števila pi. Prvi Dan števila Pi so obeležili 14. marca 1988 v San Franciscu. Ta dan, na katerega se je leta 1897 rodil tudi znanstvenik Albert Einstein, leta 2018 pa umrl teoretični fizik Stephen Hawking, pa danes velja tudi za mednarodni dan matematike.
Dan po celem svetu obeležijo s številnimi dogodki, večinoma tekmovanji v pomnjenju decimalk števila pi. Tudi Fakulteta za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani (UL) bo ta dan obeležila s celodnevnim programom. Poleg že tradicionalnega tekmovanja v recitiranju števila pi, ki ga vsako leto organizirata Študentska organizacija FMF in Študentski svet FMF, bo potekalo tudi tekmovanje v peki pit, obiskovalci pa se bodo pred tekmovanjem lahko udeležili kratkega znanstvenega predavanja o vesolju ter različnih fizikalnih poskusov.
Kot je povedala matematičarka Marjeta Knez z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, je število pi “zagotovo ena najbolj znanih matematičnih konstant”. Pravijo mu tudi Arhimedova konstanta, Ludolfovo število ali krožna konstanta, pojavlja pa se tako na področjih matematike, fizike kot tudi drugje. “Z njim se spoznamo že v osnovni šoli, ko govorimo o krogu. Število pi je namreč enako razmerju med obsegom kroga in njegovim premerom,” je pojasnila Knez.
Predstavlja tudi iracionalno število, kar pomeni, da se ga ne da zapisati kot ulomek dveh celih števil. Ima neskončno decimalk, ki se nikoli ne začnejo ponavljati, zato je deklamiranje ali recitiranje tega števila zelo velik izziv.
Pomnjenje števila pi lahko dobra metoda za treniranje spomina
S tekmovanjem v pomnjenju števila pi so na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko začeli leta 2007. Kot prvi tekmovalec se je preizkusil fizik Simon Čopar, takrat še študent danes pa predavatelj na FMF, ki je z več kot 100 decimalkami postal tudi prvi zmagovalec tekmovanja. Po njegovih besedah je pomnjenje matematične konstante pi uporabno zlasti za treniranje spomina, kar je v vsakdanjem življenju še posebej koristno.
Kot je pojasnil, obstaja več tehnik pomnjenja. Sam si je decimalke zapomnil tako kot na primer telefonske številke. Citiranje števila pi pa mu je primerljivo tudi s poslušanjem in ustvarjanjem glasbe. “Ko enkrat začnete govoriti decimalke, je pomembno, da iz vzorca znate nadaljevati. To je zelo podobno kot pri poslušanju pesmi, ko veste naslednji takt, naslednjo besedo besedila, naslednjo noto,” je dejal. Za učinkoviti metodi pa sta se, kot je dejal, izkazali zlasti vizualno pomnjenje in palača spomina. Z uporabo slednje je kasneje igralec Nik Škrlec s 3141 decimalkami dolgo časa držal tudi državni rekord.
Škrlec, sicer voditelj in igralec, ki je številu pi posvetil tudi predstavo Zdrava pamet o tehniki pomnjenja decimalk števila pi, bo vodil tudi letošnje tekmovanje v recitiranju tega števila.
Matematika je veda, ki ne zastara
Na dan znamenitega matematičnega števila od leta 2020 na pobudo Unesca praznujemo tudi mednarodni dan matematike, ki letos poteka pod geslom Matematika za vsakogar. Praznovanju se tudi letos pridružuje Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) z izvedbo likovnega natečaja.
Po mnenju Čoparja je mednarodni dan matematike praznik, ko matematiki, fiziki in tudi vsi ostali lahko še bolj odprto izražajo navdušenje do matematičnih hobijev. Je tudi dan, ki osvešča o matematiki kot izredno uporabni vedi.
Matematika je namreč ena najstarejših znanstvenih ved, po mnenju matematičarke Marjete Knez iz fakultete pa tudi človekova ključna življenjska spremljevalka. “Že v osnovi gre za vedo o številih in računanju, ki je poleg bralne pismenosti ključna veščina za vsakega človeka. Težja matematika pa je nepogrešljiva na vseh področjih znanosti in si brez nje ne moremo predstavljati tehnološkega razvoja,” je poudarila. Po njenih besedah je tako nepogrešljivo orodje v fiziki, tehniki, računalništvu, v zadnjem času pa tudi v vedno bolj popularni analizi podatkov, na področju strojnega učenja in umetne inteligence.
Zanjo je matematika “lepa in eksaktna veda, ki ne zastara” ter nas uči logičnega in abstraktnega načina razmišljanja. “Uči nas, da moramo vsako stvar, o kateri govorimo, dobro definirati, da moramo za vsako trditev poiskati argumente oziroma, kot pravimo matematiki, da moramo trditev dokazati. To pa so vrline, ki pridejo zelo prav tudi v vsakdanjem življenju,” je izpostavila.
Na področju matematike Slovenci z dobrimi uspehi, na fakulteti pa opozarjajo na skromen vpis
Na področju matematike Slovenci dosegamo tudi dobre uspehe, se strinjata Čopar in Knez. Zlasti mladi matematiki v zadnjih letih navdušujejo z visokimi rezultati na mednarodnih tekmovanjih.
Kot je dejala Knez, pa je matematika tudi kot znanost v Sloveniji v naglem vzponu. V letu 2022 sta kar dva slovenska matematika Franc Forstnerič in Bojan Mohar dobila prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce. “Tudi matematiki, ki učimo na fakultetah, smo aktivni raziskovalci, ki svoja raziskovalna dognanja redno in uspešno objavljamo v prestižnih matematičnih revijah, se aktivno udeležujemo domačih in mednarodnih matematičnih konferenc, sledimo napredku v matematiki, nova pomembna dognanja pa vključujemo tudi v pedagoški proces,” je dejala Knez.
Čeprav slovenski matematiki in matematičarke žanjejo odlične uspehe, pa se soočajo tudi z nekaterimi izzivi. Na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko se tako soočajo s skromnim vpisom študentov na študijski program pedagoška matematika, zato si Knez želi, da bi se za ta študij odločilo več dijakov. V državi se namreč soočamo s hudim pomanjkanjem gimnazijskih profesorjev matematike, pa tudi učiteljev matematike na osnovnih in poklicnih srednjih šolah, v zadnjem času pa je vse manj tudi visokošolskih učiteljev matematike.
