V Sloveniji primanjkuje učiteljev matematike, fizike, računalništva in strokovnih predmetov. Neuradno jih manjka nekaj tisoč. Ključni vzrok za pomanjkanje učiteljev je neustrezno vrednotenje pedagoškega dela, so prepričani v Svizu. Zaradi kadrovske krize in zmanjševanja denarja pa je šolstvo po mnenju zveze ravnateljev na začetku kolapsa.
Medtem ko je v šolskem letu 2021/22 po podatkih državnega statističnega urada v osnovnih šolah poučevalo 19.614 učiteljev, se je njihovo število v prejšnjem šolskem letu zmanjšalo na 18.610, čeprav se je število osnovnošolcev v primerjavi s prejšnjim letom povečalo.
Tudi število srednješolskih učiteljev je bilo lani nekoliko manjše. V srednjih šolah je bilo namreč v kanskem šolskem letu zaposlenih 6226 učiteljev, medtem ko jih je bilo v letu pred tem 6299.
“Dokončnih podatkov o tem, kaj bo s pomanjkanjem učiteljev v letošnjem šolskem letu, še nimamo. So pa že dovolj jasne napovedi, da se bo to vprašanje še dodatno zaostrilo, predvsem je v srednjih šolah stanje bolj akutno kot v osnovnih šolah,” je za STA pojasnil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.
Ker država z natančnimi podatki o pomanjkanju učiteljev sploh ne razpolaga, se neuradno številke, kot pravi, gibljejo okoli nekaj tisoč manjkajočimi v zadnjem letu. V osnovnih in srednjih šolah po njegovih besedah najbolj primanjkuje učiteljev računalništva, matematike, fizike, v srednjih še učiteljev strokovnih predmetov.
Kadrovsko stisko v šolstvu naj bi nekoliko ublažila novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poenostavlja nekatere postopke za lažje zaposlovanje. Šole bodo lahko zaposlovale tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja.
A so v Svizu do omenjene novele skeptični. Inženir, ki v gospodarstvu lahko prejema tudi dvakrat višjo plačo, se najverjetneje ne bo odločil za poučevanje v šoli za manjšo plačo, je dejal Štrukelj.
Ključni vzrok za pomanjkanje učiteljev je po njegovem prepričanju neustrezno vrednotenje pedagoškega dela. Poleg tega ima Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami v povprečju starejšo učiteljsko populacijo, kar pomeni, da se z odhajanjem velikega števila učiteljev v pokoj v prihodnjih petih ali desetih letih ta problem še dodatno zaostruje, je poudaril.
“Odločevalci v naši državi se še vedno ne zavedajo v celoti resnosti tega problema, ki lahko pripelje do padca kakovosti javnega izobraževanja. Potem se bo pojavila povečana potreba po ustanavljanju kakovostnih zasebnih šol, ki jih bodo lahko plačali samo premožni, v slabše javne šole pa bo hodila večina ljudi,” je kritično ocenil Štrukelj.
Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan pa je opozoril, da je slovenski šolski sistem, zlasti na osnovnošolskem področju, zaradi zmanjševanja finančnih sredstev v zadnjih 15 letih in kadrovske krize “na začetku kolapsa”. “Ljudi enostavno ni, pedagoški poklic enostavno ni privlačen in to je v celoti zasluga države,” je dejal za STA.
Kot je pojasnil, se nekemu diplomantu bolj splača iti delat v trgovino za 30-urni delovnik, saj dobi enako plačo kot učitelj začetnik v šoli, ki pa se mora izpostaviti pritisku staršev.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so za STA pojasnili, da se bo vrzel manjkajočih učiteljev v osnovnem, pa tudi v srednjem šolstvu, lahko zapolnila z možnostjo zaposlitve za določen čas enega leta s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, s sklenitvijo pogodbe o delu z delavcem, ki ima za opravljanje nalog ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe, z dopolnjevanjem delovne oziroma učne obveznosti in začasnim ter občasnim delom upokojencev v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
Ob tem so dodali, da pripravljajo tudi pravno podlago za delo študentov, ki je omogočena z interventnim zakonom za pomoč po poplavah, sprejetim v četrtek.
