Agencija za varnost prometa pred začetkom šolskega leta 2022/2023 na vse udeležence v prometu naslavlja poziv k največji stopnji pazljivosti pod skupnim imenovalcemVarno v šolo. Voznike in ostale udeležence v prometu opozarja, da se na naše ceste že ta teden vrača 194.554 osnovnošolcev, med njimi tudi 20.797 prvošolk in prvošolcev, ki sodijo med najbolj ranljive udeležence v prometu.
Letos obeležujemo 40 let od zakonske uvedbe rumene rutice, ki je obvezna za prvošolce in drugošolce. K prometni varnosti otrok zelo dobro pripomore, saj so z njo otroci bolj vidni, ostali udeleženci v prometu pa bolj pozorni. V Sloveniji smo med primerjalnima obdobjema 2011-2013 ter 2018-2020 zmanjšali število umrlih otrok za kar 66 odstotkov in na tem področju sodimo med najvarnejše evropske države. V istem obdobju je povprečje na ravni Evropske unije znašalo 31 odstotkov. Agencija svetuje, da starši skupaj z otrokom prehodijo šolsko pot še pred začetkom šolskega leta, nato pa otroka spremljajo na poti do šole in nazaj ter ob tem utrjujejo znanje o varnem vedenju v prometu.
-
Agencija vse voznike opozarja na štiri ključna sporočila:
da je potrebno hitrost prilagoditi razmeram na cestah in spoštovati ustrezno varnostno razdaljo,
da je pripetost izjemnega pomena za varno vožnjo vseh potnikov v vozilu in ključna za varnost otrok,
da za volan vedno sedemo le trezni, voznike, kolesarje in pešce pa opozarjajo, da mobilni telefoni ne sodijo v promet.
Agencija za varnost prometa poudarja pomen dobre prometne vzgoje otrok in odgovornost, ki jo imamo odrasli, da poskrbimo za njihovo varnost vse dni v letu, ne le na prvi šolski dan.
“Skoraj 20.800 učencev bo v četrtek šolsko pot prehodilo prvič, zanje je to povsem nova izkušnja, zato morajo vsi udeleženci v prometu poskrbeti, da bodo na teh poteh varni, ne le danes, temveč vse dni v letu. Starše in skrbnike naprošamo, naj poskrbijo, da bodo otroci dobro vidni, s svojim odgovornim ravnanjem v prometu naj bodo zgled, saj so dobre prometne izkušnje dragocena popotnica za vse življenje. Opozarjamo tudi na nujnost nošenja rumenih rutic za otroke prvih in drugih razredov osnovne šole, ki pomembno prispeva k varnosti otrok. Letos obeležujemo že štiri desetletja od zakonske uvedbe rumene rutice. Otroci na promet gledajo z drugačne perspektive, sploh mlajši ravnajo impulzivno, ne znajo dobro presoditi hitrosti bližajočih vozil, v prometu so nepredvidljivi. Vsi skupaj zato z največjo mero odgovornosti soustvarjajmo varnejše poti za vsakega otroka, vse dni v letu!” direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar, univ. dipl. inž. str.
Osrednji dogodek ob prvem šolskem dnevu
Osrednji dogodek ob prvem šolskem dnevu bo potekal v četrtek, 1. 9. 2022 ob 9.25 ob Prušnikovi 85, pred Osnovno šolo Franca Rozmana Staneta. Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar, predstavniki Policije, Zavoda Varna pot in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOL, bodo simbolično pospremili otroke pri varnem prehodu čez cesto (fototermin). Sogovorniki bodo podali izjave o pomenu prometne vzgoje otrok in odgovornosti, ki jo imamo odrasli, da poskrbimo za njihovo varnost. Prostovoljci Zveze ZŠAM bodo na lokaciji s sporočilnimi tablami voznike opozarjali na glavne dejavnike tveganja za nastanek prometnih nesreč.
V aktivnostih Agencije za varnost prometa za večjo varnost otrok letos sodeluje 180 občin in Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bodo razdeljevali knjižice Prvi koraki v svetu prometa in nov letak Varno v šolo. Več kot 1.000 prostovoljcev Zveze ZŠAM bo otroke varovalo na šolskih poteh od 31. avgusta pa vse do 9. septembra 2022.
Nekaj statističnih podatkov o prometni varnosti otrok in mladostnikov
V lanskem letu je v prometnih nesrečah umrlo 6 mladoletnih oseb (enako kot v letu 2020), od tega 3 otroci do 14. leta starosti in 3 mladostniki. Hujše poškodbe je utrpelo 31 otrok ter 28 mladostnikov, lažje poškodovanih pa je bilo 384 med otroci do 14. leta in 235 mladostnikov. Delež umrlih otrok in mladostnikov med vsemi žrtvami prometnih nesreč je v letu 2021 znašal 5 odstotkov, leta 2020 pa 7,5 odstotka.
Glede na daljše časovno obdobje podatki izkazujejo, da je statistično povprečje v prometnih nesrečah umrlih otrok do 14. leta za obdobje 2013-2021 2,3.
Glede na večletne podatke lahko vidimo, da je v zadnjih desetih letih število umrlih otrok do 14. leta starosti v Sloveniji relativno nizko, vendar si moramo tudi skladno z Vizijo 0 prizadevati, da bi preprečili prav vsako prometno nesrečo z udeležbo otrok. Pri huje poškodovanih beležimo v desetletnem obdobju izboljšanje za približno 20 odstotkov.
Vzroki prometnih nesreč
Glede na udeležbo v prometu je v zadnjih petih letih največ mrtvih in hudo poškodovanih med otroci do 15. leta v skupini kolesarjev (39 odstotkov), 27 odstotkov kot pešci ter 19 odstotkov kot potnikov vozilih. V primerjavi s preteklimi leti se je delež umrlih in hudo poškodovanih potnikov v vozilih pri otrocih zmanjšal, povečal pa se je žal delež kolesarjev. Pri tem je delež potnikov izrazito višji pri mlajših otrocih do 7. leta (34 odstotkov) v primerjavi s šolskimi (7-14 let), pri katerih pa izstopajo kolesarji (48 odstotkov).
Glede na vzroke prometnih nesreč, v katerih so otroci do 14. leta starosti umrli ali bili hudo poškodovani, je v zadnjem petletnem obdobju izstopala neprilagojena hitrost vožnje vozila (31 odstotkov), sledi neupoštevanje prednosti (19 odstotkov), nepravilna stran oz. smer vožnje (14 odstotkov) ter nepravilnosti pešca (13 odstotkov).
Slovenija v primerjavi z evropskimi državami
V Sloveniji je v primerjavi s povprečjem evropskih držav večji delež otrok udeleženih v prometnih nesrečah s hujšimi posledicami kot kolesarji ter v manjšem deležu kot potniki. V preteklih letih so bili tudi v Sloveniji otroci najbolj ogroženi kot potniki v vozilih, kar pa se je v zadnjih letih izboljšalo, najverjetneje z bolj dosledno uporabo otroških varnostnih sedežev med vožnjo, tudi zaradi aktivnosti projekta Pasavček.
Glede na vrsto ceste so otroci najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah v naseljih in sicer za zadnje petletno obdobje 2017-2021 je bilo v Sloveniji kar 75 odstotkov otrok umrlih ali poškodovanih znotraj naselja, 24,4 odstotka pa na cestah izven naselij. Glede na vrsto ceste je v Sloveniji veliko več otrok umrlih ali huje poškodovanih znotraj naselja, v primerjavi s povprečjem držav Evropske unije, kjer je največ poškodovanih in umrlih na cestah izven naselja.
Primerjava podatkov o smrtnih prometnih nesrečah z udeležbo otrok v nekaterih evropskih državah uvršča Slovenijo s 4,2 umrlega otroka na milijon prebivalcev te starostne skupine krepko pod povprečje med izbranimi evropskimi državami (6,8) in s tem med varnejše države na področju varnosti otrok.
Število smrtnih žrtev med otroki do 14. leta starosti se je v evropskih državah v desetletnem obdobju pomembno zmanjšalo. Če primerjamo obdobji 2011-2013 ter 2018-2020, je v povprečju v prometnih nesrečah v Evropski uniji umrlo 31 odstotkov manj otrok. V Sloveniji smo v tem obdobju zmanjšali število umrlih otrok za kar 66 odstotkov, s tem pa sodimo med najvarnejše evropske države (Belgija, Švica).
-
Pomen hoje v šolo
Agencija za varnost prometa meni, da je hoja v šolo izrednega pomena, saj se s tem spodbujajo različne oblike trajnostne mobilnosti, pa tudi oblikuje zdrav način življenja. Delež otrok, ki pešačijo v šolo, je od osamosvojitve zaradi čedalje večjega števila avtomobilov in posledično njihove uporabe drastično upadel. Če je še leta 1990 okrog 90 odstotkov otrok v šolo prihajalo peš ali s kolesom, je danes takšnih le še okrog 25 odstotkov. Starši in skrbniki otroke, ki jih peš spremljajo v šolo, seznanjajo z različnimi situacijami na cesti in v prometu, s čimer jih učinkovito pripravljajo na čas, ko se bodo v prometu znašli tudi sami.
-
STA / Agencija za varnost prometa
