Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je včeraj podprl spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki sta jih predlagala poslanca narodnih skupnosti. S predlogom bi se dodatek za dvojezičnost med drugim povišal ravnateljem vzgojno-izobraževalnih zavodov na dvojezičnih območjih.
S predlogom, ki sta ga vložila poslanca narodnih skupnosti Ferenc Horvath in Felice Žiža, naj bi med drugim odpravili razlikovanje pri izplačilu dodatka za dvojezičnost med javnimi uslužbenci, zaposlenimi v vzgojno-izobraževalnim zavodih obeh narodnih skupnosti.
Sedaj namreč velja, da učiteljem, vzgojiteljem in drugi strokovnim delavcem v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu na dvojezičnih območjih pripada dodatek za dvojezičnosti v višini od 12 do 15 odstotkov osnovne plače. Enako velja za novinarje javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija. Dodatek v višini med tremi in šestimi odstotki plače pa dobivajo ostali javni uslužbenci, med njimi so tudi ravnatelji.
S tem se je po Horvathovih besedah ravnateljem, pa tudi novinarjem tiskanih medijev narodnih skupnosti dogajala krivica, saj gre za opravljanje primerljivega dela z enako ravnjo zahtevnosti. Z rešitvijo, ki jo predlagata poslanca, naj bi ta nesorazmerja odpravili. Tako sta predlagala, da bi bi bili do višjega dodatka, v višini od 12 do 15 odstotkov, upravičeni tudi ravnatelji, strokovni delavci Zavoda RS za šolstvo ter novinarji tiskanih medijev narodne skupnosti.
Predlog podpira tudi ministrstvo za javno upravo, saj gre pri sedanji ureditvi za anomalijo, ki jo je treba odpraviti, je pojasnil Branko Vidič. Tudi ravnatelji so namreč po njihovi oceni pedagoški delavci, ki morajo prav tako kot učitelji obvladati jezik manjšine na višji ravni.
A s tem se ne strinjajo v zakonodajno-pravni službi DZ, ki je k predlogu podala obširno mnenje. Kot opozarjajo, do višjega dodatka niso upravičeni uslužbenci s celotnega področja vzgoje in izobraževanja, ampak tisti, ki dejavnost izvajajo dvojezično kot učni, torej knjižni jezik. Medtem je za druge uslužbence zahtevana dvojezičnost kot pogovorni jezik, poleg tega pa ti ne sodelujejo v učnem procesu oziroma v vzgoji.
Horvath je očitke, da poslanca narodnih skupnosti trgujeta z vlado, označil za podle. Tako Horvath kot Žiža sta zatrdila, da nimata “skrivnega pakta z vlado”, kar so jima očitali nekateri. Horvath je še dejal, da gre pri predlogu vse skupaj za plače 30 ljudi. “Če kdo misli, da bova midva s tem kaj pridobila na volitvah, se moti,” je še poudaril.
Piše: P.T., STA
