DZ je sprejel novelo zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Po novem se bodo lahko v šole z italijanskim učnim jezikom oz. dvojezične šole, ki izvajajo prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, usmerili tudi otroci, ki prebivajo zunaj narodnostno mešanega območja.
Vladni predlog novele, ki jo je DZ obravnaval po skrajšanem postopku, so poslanci danes potrdili z 77 glasovi za in nobenim proti.
Kot je na seji pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, zdaj veljavni zakon onemogoča, da bi se lahko otroci s posebnimi potrebami vključili v šole s prilagojenimi in posebnimi programi na narodnostno mešanem območju, če živijo zunaj tega območja. Po novem pa bodo imeli tudi tisti starši, ki živijo bodisi začasno bodisi stalno zunaj narodnostno mešanega območja, možnost vpisati svoje otroke v šole na narodnostno mešanem območju.
Zakonsko besedilo v noveli namreč določa, da se lahko v šole z italijanskim učnim jezikom oziroma dvojezične šole, ki izvajajo prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, usmerijo tudi otroci s posebnimi potrebami, ki imajo stalno oziroma začasno prebivališče zunaj narodnostno mešanega območja.
V poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti predlog novele podpirajo. Ferenc Horvath je v imenu poslanske skupine poudaril, da se bo z novelo olajšalo usklajevanje družinskega življenja tudi družinam, ki imajo stalno bivališče zunaj narodnostno mešanega območja, vendar želijo starši zaradi službenih obveznosti ali iz drugih razlogov svoje otroke vpisati v šolo v Lendavo.
Po njegovih besedah je predlog zakona nastal na podlagi večletnih pozivov Dvojezične osnovne šole II Lendava, madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava, Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti ter Občine Lendava. Horvath se je zahvalil vladi, da je končno uslišala njihove predloge in želje, ter ministrstvu, je predlagane rešitve uskladilo z več deležniki. Obenem pa je omenil, da je na tem področju odprtih še več vprašanj, med njimi tudi možnost obiskovanja dvojezične osnovne šole za tujce.
Koalicijski poslanci so v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudarili, da novela omogoča lažje usklajevanje družinskega življenja, in sicer predvsem tistih družinam z otroki s posebnimi potrebami, ki živijo zunaj narodnostno mešanega območja, a starši na tem območju delajo ali pa je ta šola bližje njihovemu domu. Omenili so tudi, da rešitev v noveli zagotavlja večjo smotrnost izvajanja tovrstnih programov na dvojezičnih šolah in zmanjšuje nevarnost njihove ukinitve. Tako so Vera Granfol (Svoboda), Damijan Zrim (SD) in Tatjana Greif (Levica) napovedali podporo noveli.
V poslanski skupini NSi stališča niso predstavili. V največji opozicijski stranki, SDS, pa po besedah njihovega poslanca Francija Kepa novelo podpirajo, in sicer tudi glede na dejstvo, da je prišel “s strani lokalnih skupnosti, torej tistih, ki poznajo stanje na terenu in se v praksi soočajo z izzivi”. Opozoril pa je na problem odsotnosti prehodne ureditve, s čimer da se pojavi vprašanje glede začetka učinkovanja zakonske ureditve in vprašanje ureditve dokončanja že začetih postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami.
Predsednica odbora DZ za izobraževanje, znanost in mladino Mirjam Bon Klanjšček (Svoboda) je sicer na današnji seji dejala, da je zakonodajno-pravna služba DZ v razpravi na odboru izrazila pomislek o odsotnosti prehodnih določb. Predstavnik predlagatelja pa je po njenih besedah pojasnil, da tovrstne določbe niso potrebne, saj bo vključitev otrok v ustrezne prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe mogoča takoj po prejemu odločbe o usmeritvi, ne glede na potek šolskega leta.
Novela bo začela veljati 15. dan po objavi v uradnem listu.
C. R., STA
