Amber Nuño je stara 28 let in je odraščala v vzhodnem Los Angelesu v Kaliforniji (ZDA). Lažje se pogovarja v angleščini, vendar odlično razume špansko in v tem jeziku govori s svojo babico Glorio.
»Špansko govorim zaradi babice,« pravi Amber. 72-letna Gloria López je v ZDA prispela pred skoraj 60 leti. Nikoli ni hodila v šolo, ne v rodni Mehiki ne v ZDA. Pravi, da se je malo naučila brati in da zelo slabo piše. Toda njena ustna španščina je zelo lepa in raznolika. In to je prenesla na vnuke.
»S svojimi vnuki sem se vedno pogovarjala v španščini, ker ne govorim angleško. Vnuki so se naučili španščine, ker se z njimi pogovarjam že od rojstva,« je v telefonskem pogovoru za BBC izjavila Gloria.
Tudi 24-letna Valeria Alvarado, ki je odraščala v jugovzhodnem Houstonu v Teksasu, trdi, da lahko zahvaljujoč svoji mehiški babici Emi tekoče govori špansko. »Ne bi imela službe, če ne bi govorila špansko,« je izjavila Valeria, pravna pomočnica organizacije, ki pomaga mladoletnim migrantom, ki prispejo v ZDA brez staršev.
V ZDA živi približno 42 milijonov špansko govorečih. Ocenjuje se, da bo leta 2060 ZDA druga država na svetu z največ špansko govorečih na svetu, takoj za Mehiko.
Kim Potowski, jezikoslovka z Univerze v Chicagu v Illinoisu, je ta pojav ohranjanja jezika med prvimi in tretjimi generacijami priseljencev poimenovala »faktor babice«. »Če so stari starši, ki so emigrirali kot odrasli, blizu doma in so z vnuki v pogostih stilih, je večja verjetnost, da bodo otroci razvili dobro španščino,« je izjavila Potowski za BBC. »In pravim babica, ker običajno govorimo o babicah, ni pa nujno, da je ženska. Čeprav vsi vemo, da se ženske ukvarjajo z velikim deležem varstva otrok,« je dodala. In ta opis se popolnoma ujema s primeri Amber in Valerie.
Valeria navaja, da je njena babica Ema leta 2000 odpotovala iz Mehike v Houston, da bi skrbela zanjo in njena dva mlajša brata. »Medtem ko sta starša delala, ker sta morala oba delati, sta nas pustila pri babici,« pravi Valeria. In babica, ki ne govori angleško, je ostala v ZDA.
»Sem nisem prišla zaradi ameriških sanj, prišla sem zaradi vnukov,« je izjavila Ema. »Vedno sem se z njimi pogovarjala v španščini. Niso govorili špansko, a sem jih naučila,« je ponosno dodala.
Po besedah profesorice Kim Potowski se lahko »faktor babice« ponovi v kateri koli skupnosti migrantov v ZDA. »Babica, ki govori enojezično v španščini, ti bo pomagala pri tem jeziku,« pravi. Poleg »faktorja babice« obstajajo še drugi faktorji, ki pomagajo pri učenju španščine, kot so bivanje v soseskah, kjer je večja koncentracija špansko govorečih, in vzgoja v dvojezičnih šolah.
Tretja generacija špansko govorečih migrantov, ki so prispeli v ZDA, običajno ne govori špansko tako dobro kot njihovi starši. Vendar je jezikoslovka Kim Potowski optimistična. »Čeprav se po eni strani španščina izgublja, se po drugi strani osvežuje z novimi selitvenimi valovi in z dvojezičnimi šolami.«
Piše: Jože Jan
Vir: BBC, Združeno kraljestvo
