Slovenski potrošniki vse bolj posegajo po domači hrani, domača proizvodnja, sploh zelenjave, pa temu še ne sledi, je pred bližnjim dnevom slovenske hrane dejal predsednik Skupine vrtovi panonski Denis Topolnik. V Zeleni točki v Murski Soboti so ob tem včeraj predstavili tudi projekt promocije štajersko prekmurskega bučnega olja.
Soboška Zelena točka, ki s svežo zelenjavo, sadjem in drugimi izdelki oskrbuje podjetja, restavracije, gostince, hotele ter javne zavode, šole in vrtce po Pomurju, je lani praznovala 10 let in po besedah Topolnika zaznava vse večje potrebe potrošnikov po doma pridelanih proizvodih.
“Začeli smo s 15 zelenjadarji in morda 20 dobavitelji nekaterih drugih proizvodov. Danes na enem mestu ponujamo pridelke in izdelke skoraj sto pridelovalcev. Ta hrana ima najkrajšo možno pot od proizvodnje do police in potrošnika,” je poudaril Topolnik.
Na območju Pomurja po njegovih besedah z lastnimi transportnimi vozili oskrbujejo več kot 100 različnih odjemalcev, skupaj pa povprečno mesečno dostavijo več kot 40 ton sveže zelenjave in sadja. Od tega je polovica lokalnega, ostalo uvozijo, saj domača lokalna proizvodnja potrebam na trgu še ne sledi, pravi Topolnik.
V Zeleni točki ponujajo tudi štajersko prekmursko bučno olje, ki je eden od slovenskih proizvodov, zaščitenih z geografsko označbo. Uspelo jim je povezati vse proizvajalce tega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo v Sloveniji, na evropskem razpisu pa so dobili sredstva za projekt, s katerim bodo ozaveščali potrošnike o shemah kakovosti in o bučnem olju.
Pridelovalci buč, kmetijskih zadrug, kmetijskih podjetij in oljarn, ki pridelujejo bučno olje, so združeni v GIZ Golica. Člani tega združenja – Tovarna olja Gea iz Slovenske Bistrice, Oljarna Fram, Oljarna Jeruzalem Ormož, Oljarna Kocbek iz Svetega Jurija ob Ščavnici in Oljarna Križevci, na embalažah uporabljajo skupno ime štajersko prekmursko bučno olje, logotip z istim imenom ter evropski znak kakovosti Zaščitena geografska označba.
“Potrošnik lahko tako z vso gotovostjo ve, da so označena olja pridelana, predvsem pa predelana v Sloveniji, na področju Štajerske in Prekmurja, po točno določeni tradicionalni metodi in recepturi, ki se zadnjih 200 let ni veliko spremenila,” je na današnji predstavitvi v Murski Soboti povedala direktorica GIZ Golica Vida Motaln.
V shemo kakovosti zaščitena geografska označba iz Pomurja poleg bučnega olja spadata še prekmurska šunka in prleška tünka, prekmurska gibanica pa sodi v shemo kakovosti zajamčena tradicionalna posebnost.
Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje potrošnje kakovostne in slovenske lokalne hrane. Od leta 2011 ga obeležujemo vsak tretji petek novembra. Osrednji dogodek je tradicionalni slovenski zajtrk.
