Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič je ob začetku dobrodelne akcije Pomagajmo preživeti in živeti pojasnil, da je lani za pomoč zaprosilo deset odstotkov več ljudi, kot leta 2021. Ljudi, ki se znajdejo v stiski, je pozval naj se nanje obrnejo čimprej. Žal prihajajo prepozno, ko so stvari že zatečene in dolgovi preveliki, ugotavlja.
Po besedah Tomažiča se v Karitas srečujejo s primeri ljudi, ki si zelo želijo zaposlitve, a ko jo pridobijo izgubijo vse olajšave in ugodnosti, ki jih imajo kot brezposelni. Tako so na koncu še bolj finančno obremenjeni, kot če ne bi delali. “Vključiti se v delo pomeni živeti v skupnosti, nadgrajevati svoje znanje in da zbiraš sredstva za svojo pokojnino,” je navedel vidike, s katerimi prejemnike pomoči vzpodbujajo k zaposlitvi.
Ob tem pa si Tomažič želi, da si delodajalci kot kriterij ne bi postavili minimalne temveč dostojno plačo, glede na opravljeno delo in uspeh podjetja.
Socialna delavka Škofijske Karitas Ljubljana Alenka Petek je dodala, da je nekoč pomenilo, da je zaposlitev izhod iz revščine, a to ne drži več. Nanje se namreč obrača vse več družin, kjer sta oba starša zaposlena, a zaradi visokih tržnih najemnin težko preživijo. Po njenih navedbah se veliko ljudi javlja na razpise stanovanjskega sklada, vendar jih malo ta stanovanja tudi dobi.
Vse več ljudi potrebuje tudi opolnomočenje. Na Karitas se obrnejo s prošnjo za razrešitev materialne stiske, nato pa po besedah Petkove skozi pogovor z njimi odkrijejo, da se za materialno stisko skriva še vrsta drugih težav, ki potrebujejo postopno in daljšo obravnavo. Voditelj Župnijske Karitas Domžale Janez Kastelic je opozoril, da marsikdo iz strahu pred družbeno stigmo ne upa zaprositi niti za materialno pomoč.
Težko je tudi priseljencem in beguncem, veliko oviro jim namreč predstavlja znanje slovenskega jezika. “Otroci se ga učijo v šolah, starši pa za njimi kar malo zaostajajo. Zato so večkrat v težkih situacijah, ker se ne zmorejo sporazumevati ali pa sporočil ne razumejo,” je poudarila Petkova.
Sogovorci pa so posebej izpostavili stiske starejših, ki zaradi inflacije ne zmorejo preživeti s pokojnino. “Celo življenje so trdo delali sam, zdaj pa so odvisni od humanitarnih organizacij, zaradi tega se pogosto čutijo zelo ponižane,” je dejala Petkova. Ob tem trpijo še socialno izključenost, saj se oža njihov krog prijateljev in znancev.
Tomažič je sklenil, da se na Karitas trudijo zajeti predvsem ljudi, ki za las izpadejo kot upravičenci do ostalih oblik pomoči. Mnogi med njimi imajo namreč po številkah dostojne prihodke, vendar zaradi zadolženosti, bolezni in mnogih drugih okoliščin, kljub temu le stežka preživijo.
Razmere se zanje ne izboljšujejo, saj stroški hrane, bivanja in drugih najnujnejših artiklov naraščajo. Lani je materialno in pomoč v obliki plačila najnujnejših položnic od Karitasa prejelo več kot 17.600 starejših, kar je 17 odstotkov več od leta prej. Pomoč pa je prejemalo še skoraj 70.000 starš z otroki in posameznikov ter 729 brezdomcev. Število prejemnikov se je glede na prejšnje leto povečalo za 10 odstotkov, je naštel Tomažič med kratko predstavitvijo letnega poročila mreže Karitas za leto 2022.
Za programe pomoči v Sloveniji je Karitas namenila 11,1 milijona evrov, dodatnih 4,4 milijona evrov pa je namenila za pomoč tujini, od tega je 3,3 milijona evrov šlo za humanitarno pomoč prizadetim vojni v Ukrajini.
Na Karitas vse pozivajo k solidarnosti in sodelovanju v dobrodelni akciji Pomagajmo preživeti in živeti. Sredstva lahko nakažejo na transakcijski račun, ki je objavljen na spletni strani Slovenske Karitas.
