Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec je na delovnem obisku v Bolonji sodelovala na ministrski konferenci na temo vlaganj v predšolsko vzgojo in izobraževanje, ki se je je udeležila tudi Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marixa Gabriel. Italijanski minister za izobraževanje Patrizio Bianchi, organizator konference, je Slovenijo predstavil kot odličen zgled na tem področju, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport.
»V Sloveniji je skrb za najmlajše že tradicionalno ena izmed prioritetnih tem tako v širšem družbenem smislu kot na področju izobraževanja. Imamo nabor sistemskih in programskih politik za povečanje vključenosti otrok v predšolsko izobraževanje. Po zadnji raziskavi Združenih narodov smo bili 14. država po kakovosti,« je na konferenci poudarila ministrica Kustec. Da je Slovenija v evropskem vrhu na tem področju, so se strinjali vsi prisotni ministri. Komisarka Gabriel je ob tem dejala: »Slovenija je pozitivna izjema in dober zgled na tem področju. Evropska komisija daje temu področju premalo pozornosti. Čas je, da začnemo več vlagati v predšolsko vzgojo.«Kot so na konferenci poudarili ministri, je predšolska vzgoja ključna pri otrokovem kognitivnem in čustvenem razvoju, učenju in dobrem počutju ter pri zagotavljanju pravičnosti v izobraževanju. Dostopna in kakovostna predšolska vzgoja je pomembno področje blaginje prebivalstva. Zato, kot je poudarila ministrica Kustec, Slovenija zagotavlja dodatna sredstva za starše z dvema ali več otroci, vključenimi v predšolsko vzgojo, tako da starši plačujejo kotizacijo samo za prvega otroka, za mlajše brate in sestre pa ne. Dodala je, da posebno pozornost namenja Slovenija tudi strokovnemu razvoju vzgojiteljev v vrtcih, saj sodelujejo v širši shemi strokovnega izpopolnjevanja šolskih delavcev na državni ravni. Omenila pa je tudi programe kot so bralna pismenost, digitalne kompetence, delo z nadarjenimi otroki, medkulturne kompetence in delo z otroki s posebnimi potrebami, s katerimi bogatimo sistem in dvigujemo kakovost.Poseben poudarek so dali ministri na konferenci tudi dostopnosti in kakovosti predšolske vzgoje. Izpostavili so, da vključenost v kakovostno predšolsko vzgojo spodbudno vpliva na otrokov razvoj, ima pomembno socializacijsko funkcijo ter povečuje možnosti za boljše učne dosežke na višjih ravneh izobraževanja. Opozorili pa so, da na kakovostno in predšolsko vzgojo in izobraževanje številni dejavniki. V razpravi je ministrica Kustec poudarila, da Slovenija nenehno išče nadaljnje politike, ki bi lahko povečale vključenost otrok v predšolsko vzgojo v Sloveniji, vse na podlagi dokazov, ki kažejo, da je donosnost naložb v zgodnje stopnje izobraževanja najvišja od vseh izobraževalnih stopenj, zlasti za otroke v prikrajšanem položaju. »Vendar pa bo vlaganje v predšolsko vzgojo in varstvo dobra naložba le, če bodo storitve kakovostne, dostopne, cenovno dostopne in vključujoče. Zato smo predšolsko izobraževanje uvrstili tudi med prednostne naloge sodelovanja v okviru akcije NextGenerationEU za okrevanje in odpornost,« je v zaključku konference povedala ministrica.Ministrica se je udeležila odmevne otvoritve superračunalnika v Italiji
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec se je po zaključku konference na povabilo ministrice za znanost Maria Cristina Messa udeležila otvoritve superračunalnika v Italiji. Kot je na odmevni otvoritvi poudarila Evropska komisarka Gabriel, je Slovenija dobila prva superračunalnik v Evropi in postavila velik mejnik. »A ob vrhunski infrastrukturi je ključno vlaganje v ljudi, v njihove kompetence, strokovnost in veščine. Nato pa graditi sinergije med področji. Samo tako bomo uspešni in konkurenčni v Evropi,« je poudarila komisarka in dodala, da je Italija dober primer povezovanja raziskovalne sfere z različnimi področji, predvsem gospodarstvom in univerzami. Ta je pozdravila tudi ministrica Kustec po konferenci: »Predstavili so nam odličen primer povezovanja ključnih akterjev pri projektih prihodnosti. Vsi v tem prostoru živijo za to in samo na tak način bo vlaganja v infrastrukturo obrodilo sadove na dolgi rok. Vemo, da zagotovitev samih sredstev ni dovolj, če ni zraven kompetentnih ljudi in nenehno iskanje povezovanja in sinergij med področji.«
J.S., MIZŠ